26. člen
(povračilo potnih in selitvenih stroškov)
(1)
Povračilo potnih in selitvenih stroškov pripada javnemu uslužbencu, ki potuje v tujino ob razporeditvi na delo v tujini oziroma se vrača v Republiko Slovenijo ob prenehanju razporeditve na delo v tujini.
(2)
Povračilo zajema povrnitev dejanskih potnih in selitvenih stroškov za javnega uslužbenca in njegove družinske člane (zakonec, zunajzakonski partner in otroci), kakor določa ta uredba.
(3)
Kot potni stroški se priznajo:
(4)
Kot selitveni stroški se priznajo:
(5)
Kot stroški voznine iz 3. alinee prejšnjega odstavka se priznajo:
(6)
Pri kombinaciji prevozov stroški ne smejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, ki bi nastali, če bi bila selitev opravljena z enim od prevoznih načinov iz prejšnjega odstavka.
(7)
Selitev opravi za to registrirano podjetje, ki ga izbere organ, razen za t. i. lokalni del selitve, če je predstavništvo našlo cenejšega ponudnika.
(8)
Če člani družine ne potujejo skupaj z javnim uslužbencem, lahko ta posebej zanje uveljavlja le povračilo stroškov embalaže v višini 150 eurov iz prve alinee četrtega odstavka tega člena.
(9)
Javni uslužbenec, ki je bil na podlagi disciplinskega ukrepa razporejen na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji ali mu je prenehalo delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov ali zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, mora sam kriti potne in selitvene stroške za vrnitev.
(10)
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem, ki nadomestilo prejmejo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti od institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.
(11)
Povračilo selitvenih stroškov ne pripada javnim uslužbencem, ki so napoteni v mednarodne civilne misije, so pa upravičeni do povračila stroškov prevoza osebne prtljage in materialno-tehničnih sredstev, določenih s sistemizacijo materialno-tehničnih sredstev posamezne misije.
(12)
Povračilo potnih in selitvenih stroškov se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.