32. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1)
Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, še posebno na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela pri plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.
(2)
Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(3)
Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij tako, da je svetla razdalja med drenom in plinovodno cevjo najmanj 0,5 m. Drenažne cevi se prerežejo in se po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu enako kvalitetno kot pred gradnjo. Med gradnjo se zagotavlja delovanje preostalega osuševalnega sistema.
(4)
Z rodovitno zemljo se ravna skladno z določili 33. člena te uredbe.
(5)
Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(6)
Globina vkopa plinovoda skozi gozd je takšna, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(7)
Sečnja v delovnem pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se v največji možni meri ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(8)
Širina preseke v gozdu med obratovanjem plinovoda je največ 10 m (2 m × 5 m na vsako stran od osi plinovoda), merjeno od debla do debla. Širina preseke v varovalnih gozdovih in gozdovih z ekološkimi ali socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti med obratovanjem ne sme presegati 5 m (2 m × 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda), zato se pas 2,5–5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja.
(9)
Na območju delovnega pasu se izven 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas 2,5–5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in definira mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).
(10)
Na območjih začasne deponije ruše habitatov strašničinega mravljiščarja se dela izvajajo izključno v suhem vremenu. Zemljišče se zavaruje z geotekstilom tako, da se prepreči mešanje slojev in zmanjša stiskanje tal. Transportne poti se uredijo po obstoječih poljskih poteh ali po robu posamezne njive. Za delo se uporabljajo lahka vozila in stroji. Po posegu se geotekstil odstrani.
(11)
Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v prvotno stanje, sanirajo se poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.