972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

a) Ceste

Varovalni pas za avtocesto je 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Za posege v avtocesto in njen varovalni pas je treba predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste ter soglasje Vlade RS za poseg v območje državnega prostorskega akta.

Dars, d.d. oziroma upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova območja stavbnih zemljišč oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).

Pri ureditvah ob avtocesti je potrebno dodatno upoštevati še naslednje pogoje:

Varovalni pas hitre ceste je 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran, varovalni pas pri državnih kolesarskih poteh pa 5 m od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran. V varovalnih pasovih je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:

Varovalni pas glavne mestne ceste je 6 m, zbirne mestne ali krajevne ceste 4 m, lokalne ceste 4 m, mestne ali krajevne ceste 3 m, javne poti 2 m in javne poti za kolesarje 2 m od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran občinske ceste. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni le ob soglasju Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

Varovalni progovni pas ob železnici je 100 m, ob industrijskem tiru pa 50 m. V tem pasu je dovoljeno graditi objekte in naprave visoke do 3 m v odprtem prostoru na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira, v naselju pa 6 m od osi skrajnega tira. Objekte, visoke od 3 m do 15 m je dovoljeno graditi na oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira proge, od industrijskega tira pa 8 m. Objekte in naprave, višje od 15 m je dovoljeno graditi na oddaljenosti njihove višine, povečane za 0,5 m.

Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture k projektni dokumentaciji. Pred posegi v bližini železniške proge je treba sondirati in zakoličiti železniške signalno varnostne in telekomunikacijske kable. Za morebitno zavarovanje ali prestavitev se izdela poseben projekt. Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge se pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo pridobi projektne pogoje in soglasja od upravljavca železniške proge.

Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

Za gradnjo v varovalnih pasovih sistemov elektrike se k projektnim rešitvam izdajo projektni pogoji in soglasja elektrooperaterja.

Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen. Za poseganja v varovalne pasove sistemov zemeljskega plina, se mora pridobiti projektne pogoje oziroma soglasja operaterja.

Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.

Varovalni pas toplovoda oziroma vročevoda, razen priključkov nanj, znaša 3 m, merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu toplovoda je treba pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca toplovoda.

Za prestavitev in zaščito obstoječega telekomunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je investitor posega dolžan obvestiti operaterja vsaj 30 dni pred pričetkom del in pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost in nadzor pri izvedbi del. Pred pričetkom del v območju obstoječega telekomunikacijskega omrežja je treba naročiti zakoličbo zemeljskega TK omrežja ter naročiti prestavitev ali zaščito.

Za nova območja poslovnih con, stanovanjskih in blokovskih naselij je treba načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje (zagotoviti koridore). Za navezavo na obstoječe TK omrežje je treba sodelovati s Službo kabelskega omrežja upravljavca.

K projektnim rešitvam prestavitve, zaščite ali novogradnje TK omrežja si mora investitor pridobiti pogoje in soglasje v skladu z zakonodajo.

Varovalni pas voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, razen priključkov nanj, znaša 3 m, merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu je treba pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca komunikacijskega omrežja.

Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so ograjeni, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je treba upoštevati določila navedenega odloka.

Upošteva se obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda, ki so v enotah urejanja RA 1, SO 69, MS 11 in KR 12. V teh območjih se upošteva pogoje:

Varovalni pas javnega vodovoda, razen priključkov nanj, znaša 3 m, merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu vodovoda je treba pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca javnega vodovoda.

Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri in potoku Ledava, ki sta vodi 1. reda, sega v naseljih 15 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Pri ostalih vodotokih 2. reda in drugih vodnih površinah sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča, na območjih mesta Murska Sobota pa 3 m. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.

Za pridobitev gradbenega dovoljenja na območjih, ki so vodna ali priobalna zemljišča se upošteva še te pogoje:

Varovalni pas javne kanalizacije, razen priključkov nanjo, znaša 3 m, merjeno od njene osi. Za posege v varovalnem pasu kanalizacije je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije. Investitor objekta si mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega dovoljenja na območju, kjer je zgrajena ali načrtovana kanalizacija, pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.

Območje občine je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko območja občine potekajo tudi zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor v vplivnem območju letališča je treba upoštevati vzletno-priletne in druge omejitvene ravnine letališča, omejitve v območju letališča in v območju zračnih poti ter omejitve glede svetlobnih emisij.

Ovire v vplivnem območju letališča v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča so objekti, instalacije, naprave in drevje, ki so višje od 100 m od terena ter zvišanje ali poglobitve okoliškega terena.

Ovire zunaj cone letališča so:

Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo.

Raziskovalni prostor za nafto in plin, ki pokriva pretežni del občine, je prostor za izvajanje raziskovalnih vrtanj in drugih posegov za pridobitev vzorčnih količin, pri čemer se ne posega: