972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

Objekte linijske infrastrukture se načrtuje izven gozdnih zaplat, skupin gozdnega drevja in obvodne vegetacije. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini se v največji možni meri ohranja sedanji obseg gozdnih površin in se jih vključi v zelene sisteme naselij. Krčenje drevesne zarasti in grmičevja je dopustno le na površinah, ki niso opredeljena kot gozd. Za krčenje površine, ki je večja od 5 ha je potrebna presoja vplivov na okolje. Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda, ki so potrebne za gospodarjenje z gozdom. Ohranja se gozdne ostanke, obmejke in biokoridorje. Za posege v ta območja se pridobi soglasje ZGS.

Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistične namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Kot omejitev pri načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekovo dejavnost.

Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in ne vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Dejavnosti se umešča na območja najmanjše ranljivosti in tako, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na priobalnem zemljišču se ohranja nepozidanost in javna dostopnost. S posegi se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, v nasprotnem primeru se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območij, kadar je izkazan javni interes se zagotovi nadomestne površine in izravnalne ukrepe ob pogoju, da se ne poslabšata vodni režim in stanje voda. Gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču in premostitve se načrtuje tako, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

V območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje poselitve, razen kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in vplivi ne pomenijo fragmentacije naravnih območij. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.

Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.

Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura, varovalni gozd). Ohranja se tudi gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.

Pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih varstva narave se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska.

V območju krajine se ohranja kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavlja pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina.Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca, krajinskega merila ter strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja. Ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri načrtovanju v krajini se je treba izogibati izkoriščanju naravnih surovin in gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih kulturne dediščine.