4. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja)
(1)
Težnje prostorskega razvoja v Mestni občini Murska Sobota se bistveno ne razlikujejo od teženj razvoja v ostalih občinah v Sloveniji. Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo na kakovost bivalnih območij in na stanje okolja nasploh, so prisotni v vseh urbanih in podeželskih območjih v Sloveniji. Najbolj so izpostavljena večja urbana središča, v mestni občini je to mesto Murska Sobota. Zaradi načrtovanih prometnih in drugih infrastrukturnih koridorjev, ki potekajo skozi mesto ali v njegovi neposredni bližini naraščajo predvsem težnje po širitvi mesta do južne obvoznice in do avtoceste in na ostalih robovih mesta. V mestu naraščajo tudi težnje po ponovnem razvoju proizvodnih in drugih dejavnosti v novi industrijski coni.
(2)
Mestna občina Murska Sobota nima novejšega razvojnega programa, ki bi razvoj posameznih dejavnosti apliciral v prostor. Razvojno definirana je le nova industrijska cona na severni strani mesta Murska Sobota, kjer pa tudi še niso znani vsi investitorji. Težnje prostorskega razvoja so razvidne predvsem iz državnih strateških planov, iz občinskih prostorskih sestavin planov oziroma njihovih vsakokratnih sprememb in dopolnitev ter iz občinskih izvedbenih prostorskih aktov. V postopkih sprememb in dopolnitev planov se prostorski razvoj kaže v težnjah po širitvi zazidalnih območij, brez upoštevanja možne sanacije degradiranih in praznih površin v mestu in naseljih in brez upoštevanja morebitnih negativnih vplivov na bivalno in naravno okolje. Prostorski razvoj je torej še zmeraj spontan in temelji predvsem na posamičnih pobudah investitorjev in lastnikov zemljišč. V mestu Murska Sobota tudi ni določena podrobnejša namenska raba zemljišč, zato je kljub obsežnim nezazidanim površinam razporeditev dejavnosti nedefinirana.
(3)
Razvojne težnje poselitve temeljijo na podatku, da prebivalstvo v mestu Murska Sobota upada, narašča pa v okoliških naseljih. Razlogi za to so pomanjkanje stavbnih parcel v mestu in odsotnost investitorjev za gradnjo večstanovanjskih objektov (blokov). Mesto Murska Sobota je pomembno regionalno središče, kjer prebiva in dela pretežni del prebivalstva mestne občine. V mestu so rezervirana zemljišča za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtno-industrijski coni, ki so delno že opremljena z gospodarsko infrastrukturo, primanjkuje pa rezervnih površin za širitev družbene infrastrukture in za stanovanjsko gradnjo. Težnja na stanovanjskem področju je gradnja individualnih stanovanjskih objektov. Ker mesto Murska Sobota nima veljavnega urbanističnega dokumenta, ki bi usmerjal razvoj dejavnosti po dogovorjenem coningu, je razvoj dejavnosti spontan in zato neracionalen. Ker tudi mestni promet, ki bi hitro in učinkovito povezoval ključne dele mesta, še ni dovolj razvit, je dislokacija centralnih dejavnosti trenutno toliko bolj neracionalna.
(4)
Intenzivno se zazidavajo območja ob mestnih vpadnicah s trgovskimi objekti, kar povečuje prometne obremenitve mestnih vpadnic, ki so istočasno kategorizirane medkrajevne ceste. To povzroča značilno praznjenje mesta.
(5)
V okoliških naseljih, ki so pretežno že izgubila kmečki značaj, je še zmeraj prisotna težnja po pozidavi robnih parcel, čeprav je v večini naselij še dovolj nepozidanih parcel za stanovanjsko gradnjo. Individualne stanovanjske hiše so še zmeraj na vrhu izbora za dobre bivalne pogoje, seveda so vsa naselja na območju mestne občine v celoti opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo. Pri oblikovanju objektov se teži k sodobnim oblikam in obdelavam, kar je v nasprotju z morfologijo in tipologijo naselij.
(6)
V nekaterih naseljih se pojavljajo pobude za vnos novih dejavnosti, npr. turistična območja v kmečka naselja, kar se ne sklada s tipologijo in kmetijsko usmerjenostjo naselja. V naseljih s kmetijskimi objekti (Bakovci, Satahovci) narašča težnja po povečanju kapacitete obstoječih proizvodnih objektov, kar povzroča konflikte v naselju in dodatno obremenjuje okolje.
(7)
Razvojne težnje na področju infrastrukture so usmerjene v ureditev cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v mestu in v vseh naseljih ter vse ostale lokalne ceste in poti. Javni potniški promet ni dovolj razvit, naraščanje osebnega prometa povzroča obremenitve vseh kategoriziranih in lokalnih cest, še posebej pa vseh mestnih ulic. V vseh naseljih, ki so v celoti opremljena s komunalno gospodarsko infrastrukturo, narašča težnja po gradnji ločene meteorne kanalizacije. Pri tem se pojavlja problem sprejemnikov meteorne vode, saj ni površinskih odvodnikov, izpust v teren pa tudi ni proučen.
(8)
Urejanje kmetijskih zemljišč občina načrtuje kot nadaljevanje planskih usmeritev iz prostorskih sestavin. Občina je v letih 2008–2010 izvedla komasacije kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Bakovci in Krog, načrtovana je še zložba v vseh ostalih katastrskih občinah na območju Mestne občine Murska Sobota. V občini se povečuje število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje in opušča. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in vidne spremembe v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij je razdrobljena posest. V preteklosti razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so se delila med dediče, se združujejo, kar povzroča spremembo v kulturni krajini.
(9)
Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin), ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljišč, je vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem. Pri tem se računa na maksimalni izkoristek geotermalne energije, ki jo je možno pridobiti iz številnih vrtin.
(10)
Zaradi gradnje avtocestnih odsekov so se izkoristile zaloge gramoza. Dodatne težnje po odpiranju novih pridobivalnih prostorov se pojavljajo kot širitev obstoječih gramoznic zaradi lokalnih potreb.
(11)
Del območja občine ob Muri sega v območja varstva narave. Za regijski park Mura bo izdelana krajinska zasnova, vendar za celotno območja varstva, tako, da Mestna občina Murska Sobota posebnih varstvenih dokumentov ne bo pripravljala.