42. člen
(šolski kompleksi)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enotah urejanja z oznakami SO 26, SO 33, SO 42 in SO 45 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in izobraževanje, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(2)
Na območjih stanovanjskih površin v enoti urejanja SO 26, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(3)
Na območjih zelenih površin v enotah urejanja SO 26, SO 33 in SO 45, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna ureditev in vzdrževanje obstoječih utrjenih in travnatih igrišč ter gradnja oziroma postavitev:
(4)
Na območjih zelenih površin v enoti urejanja SO 42, ki so druge urejene zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustno vzdrževanje obstoječih površin ter gradnja oziroma postavitev:
(5)
V enotah urejanja SO 6 in SO 26 je na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustna gradnja oziroma postavitev:
(6)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(7)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb.
(2)
Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih stavb ob cesti bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3)
Nezahtevne in enostavne objekte v enotah urejanja SO 33 in SO 45 se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam in če to dopušča faktor zazidanosti. Prizidava k objektom kulturne dediščine ni dopustna oziroma le s soglasjem varstvene službe.
(4)
Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.
(5)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.
(2)
Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(4)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,5 na območjih stanovanj.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
V enoti urejanja SO 33 se pri rekonstrukciji in vzdrževanju stavb varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(3)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.
(4)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(5)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka
(1)
Enota urejanja SO 45 in del enote urejanja SO 26 sta v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.
(2)
Enota urejanja SO 33 je EŠD 6795 – šola Cankarjeva 91, enota urejanja SO 45 pa EŠD 6819 – šola Štefana Kovača 32, ki sta profani stavbni dediščini. Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(3)
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.