972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enotah urejanja SO 21, SO 35, SO 36, SO 37, SO 38, SO 41, SO 43, SO 46, SO 59, SO 62, SO 63, SO 77, SO 97, SO 98, SO 103, SO 105 in SO 108 ter podenotah urejanja SO 13/2 in SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enotah urejanja SO 38, SO 41, SO 43, SO 46, SO 108 in SO 97 ter podenoti urejanja SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev enoetažnih pritličnih objektov (čebelnjaki) v velikost do 4 m² in višine do 2 m.

V enoti urejanja SO 37 je na območju stavbnih zemljišč, ki je parkovna površina z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ob pogoju, da se ne posega v obstoječo rastje ter dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturne ureditve.

V enotah urejanja SO 46 in SO 97 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enoti urejanja SO 41 je na območju stavbnih zemljišč, ki je območje trgovine, z oznako podrobnejše namenske rabe BD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enoti urejanja SO 21 je na območju ostalih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PO dopustna gradnja in vzdrževanje parkirišč za osebna vozila za potrebe pokopališča. Dopustni so še naslednji posegi:

V enotah urejanja SO 36, SO 38, SO 41, SO 46 in SO 105 ter podenoti urejanja SO 93/2 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti.

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne meje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Ob ulici se velikost stavb lahko poveča v širino do sosednje parcelne meje. Višina stavb je do P+2. Višina večstanovanjskih, stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine, nestanovanjskih in mešanih stavb ob Trstenjakovi ulici v enoti urejanja SO 105, ob Ulici Mikloša Kuzmiča v enotah urejanja SO 37, SO 38 in SO 41, ob Ciril Metodovi ulici v enoti urejanja SO 46, ob Tišinski ulici v podenoti urejanja SO 93/2 in v podenoti urejanja SO 13/2 je do P+3. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih.

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Strehe na stanovanjskih stavbah oziroma delih stavb, ki mejijo na ulični prostor Kroške ulice v enoti urejanja SO 97 morajo biti dvokapnice, na stavbah oziroma delih stavb v notranjosti parcele pa so dopustne tudi ostale oblike streh. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

Za enote urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

Podenota urejanja SO 13/2 in enota urejanja SO 62 ter del enot urejanja SO 43 in SO 46 so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. člena tega odloka.

Enoti urejanja SO 59 in SO 77 sta v poplavnem območju.

Enota urejanja SO 46 je s severnim robom ob Doblu v varstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list RS, št. 34/00).

V enoti urejanja SO 38 je črna točka povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji Prešernove ulice treba urediti ustrezen prehod za dvoživke. Lokacija je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora: Prikaz varstvenih režimov.

Za enote urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka.

Za enote urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

Za enote urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.