972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan vzpodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

Občinsko središče Murska Sobota, ki je urbano naselje in tudi regijsko središče, se bo razvijalo kot središče nacionalnega pomena s poudarkom na razvoju sodelovanja s čezmejnimi območji na Madžarskem in Avstriji ter kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Ob njem se razvija tudi prometne terminale nacionalnega pomena v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki so sestavni del terminalov ali samostojne prostorske enote v njihovi bližini.

Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Podeželski prostor, ki obsega del Mestne občine Murska Sobota, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena naselja na obstoječa stavbna zemljišča. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

Na področju prometne infrastrukture so v mestni občini načrtovane nove železniške povezave (obvozna železniška proga, Murska Sobota–Lendava in Murska Sobota–Avstrija). Načrtovana je gradnja južne, vzhodne in vzhodne obvozne ceste ob mestu Murska Sobota, dolgoročno pa tudi severne obvozne ceste. Država vzpodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.

Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. Konkretnih ukrepov za območje Mestne občine Murska Sobota ni.

Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Mestna občina Murska Sobota ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Vzpodbuja se pridobivanje energije iz geotermičnih virov, biomase in s predelavo organskih odpadkov na bioplinarnah ter izkoriščanje sončne energije. Prioritetno je priključevanje na obstoječe toplovode, vzpodbuja se gradnja novih objektov za daljinsko ogrevanje. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode.

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme (Pomurski vodovod). Na območju mestne občine je več vodnih zajetij, ki so povezana v enoten sistem oskrbe, ki poleg mestne občine napaja še pretežni del Prekmurja, predvsem območje Goričkega.

Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Tako območje je celotno območje mestne občine.

Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranjajo se tudi gozdne površine v naseljih in se vključijo v zeleni sistem.

Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve na območju mestne občine razpolaga s silosnimi objekti in hladilnico.