972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enotah urejanja BA 8, MA 1, NE 1, PO 1, SA 1 in VE 2 ter podenoti urejanja KU 1/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enotah urejanja MA 1, PO 1 in SA 1 ter podenoti urejanja KU 1/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti (vaški domovi, gasilski domovi, kapelice), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enoti urejanja SA 1 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter gradnja:

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

V enotah urejanja BA 8, NE 1, PO 1, SA 1 in VE 2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja kmetijskih proizvodnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

V enoti urejanja BA 8, NE 1, MA 1, PO 1, SA 1 in VE 2 ter podenoti urejanja KU 1/2 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

V enoti urejanja BA 8 v koridorju daljnovoda 2 x 110 kV (to je 15 m na vsako stran od osi daljnovoda) ni možna gradnja stanovanjskih objektov in objektov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje ter gradnja skladišč za nevarne snovi.

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožne stavbe in majhne stavbe se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi stavb so možna, če so značilna za ulico oziroma enoto urejanja prostora.

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma je prilagojen značilnim odmikom v enoti urejanja. V vseh enotah velja za vse stavbe na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med stavbami so tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju.

Tlorisna velikost stavb se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stanovanjskih stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m), višina nestanovanjskih stavb je do P+1, višina specifičnih stavb in objektov pa se prilagodi tehnološkim zahtevam in je do 13,00 m (stolpasti silosi, specializirana skladišča ipd.). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

Velikost oziroma kapaciteta nestanovanjskih stavb na obstoječih kmetijah se lahko poveča ob pogoju, da se zagotovijo ustrezni odmiki od sosednjih stavb in da je zagotovljena velikost kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka v skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,8 na proizvodnih območjih.

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali na osnovi pravokotnega tlorisa sestavljena, pri čem mora osnovni pravokotni tloris predstavljati pretežni del tlorisa, oblika tlorisa specifičnih stavb pa se prilagodi tehnološkim zahtevam. Strehe stavb so dvokapnice v naklonu od 20° do 45° oziroma sestavljene dvokapnice enakega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Nad deli stavbe, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnemu pravokotnemu tlorisu so dopustne tudi ravne strehe in položne enokapnice. Enokapnice in ravne strehe ter manjši nakloni streh so dopustni tudi pri kmetijskih objektih ter pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Oblike streh specifičnih stavb (stolpasti silos ipd.) se prilagodijo namenu. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe oziroma dela stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah do dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na objekte se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

V podenoti urejanja KU 1/2 je več enot kulturne dediščine: EŠD 18387 – evangeličanska kapela Kupšinci, ki je sakralna stavbna dediščina, EŠD 18380 – hiša Kupšinci 35, EŠD 18384 – domačija Kodila, EŠD 18383 – domačija Kučan, EŠD 18382 – domačija Frank in EŠD 18381 – domačija Kupšinci 2, ki so vse profane stavbne dediščine.

V enoti urejanja PO 1 je EŠD 18385 – domačija Polana 23, ki je profana stavbna dediščina, v enoti urejanja SA 1 pa EŠD 18390 – vaška kapela, ki je sakralna stavbna dediščina.

Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

Enota urejanja BA 8 je delno v območju varstva narave Natura 2000 in EPO. V enoti se ohranja ilirsko hrastovo-belogabrove gozdove in ekstenzivne travniške sadovnjake. V enotah urejanja MA 1 in PO 1 je več črnih točk povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji cest skozi naselji Markišavci in Polana treba urediti ustrezen prehod za dvoživke. Lokacije so razvidne iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora: Prikaz varstvenih režimov.

Pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine.

Manjši deli podenote urejanja KU 1/2 je v varstvenem pasu vodnega zajetja Črnske meje, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se preverijo vplivi na vodovarstveno območje.

Enota urejanja NE 1 je delno v poplavnem območju.

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93., 94. in 96. člena tega odloka.

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99., 100., 101., 102. in 103. člena tega odloka.