83. člen
(območja krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Enote urejanja BA 2, VE 4, MS 1, MS 2, MS 3, MS 4, MS 5, MS 7, MS 8, MS 9, MS 10, MS 12, MS 13, MS 14, MS 15, MS 16, MS 17, MS 18, MS 19, MS 20, MS 21, MS 22/1, MS 22/2, MS 23, MS 24, MS 25, MS 26, MS 27, MS 30, MS 31, MS 32, MS 33, MS 34, MS 35, MS 38, MS 45 in MS 46 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A.
(2)
Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
(3)
Na vseh kmetijskih zemljiščih so možne rekonstrukcije in vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav, tudi na površinah, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč ali druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Gradnja se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije. Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(4)
Na vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija kmetijskih zemljišč. Pri načrtovanju in izvedbi se v največji možni meri ohranjajo ostanki gozdov, živice, omejki in osamela drevesa. Za območja komasacij se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt.
(5)
V podenoti urejanja MS 22/2 je na najboljših kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K1, ki so površine za vzorčne kulture in nasade ob Srednji kmetijski šoli Rakičan poleg osnovne rabe dopustna še postavitev ograje do višine 2,0 m.
(6)
Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(7)
Gradbene inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin, ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta/dejavnosti poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(8)
Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
(9)
V enotah urejanja MS 1, MS 32, MS 33 in MS 34 ter podenoti urejanja MS 22/1 so varovalni gozdovi z oznako podrobnejše namenske rabe G. Na teh površinah so dopustni vsi posegi iz prejšnjega odstavka tega člena ob upoštevanju režimov gospodarjenja in varovanja iz predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
(10)
V enotah urejanja MS 1, MS 8 in MS 32, so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
(11)
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(12)
Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalnih pasovih, so poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni:
(13)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(14)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(15)
V enotah urejanja MS 9 in MS 32 je na območju zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
(16)
V enotah urejanja MS 1, MS 5, MS 10, MS 24, MS 32, MS 33 in MS 38 ter podenoti urejanja MS 22/1 je na območjih posamičnih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(1)
Odmik stavb od sosednje parcelne meje je najmanj 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom na parceli. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda najmanj 15,0 m oziroma najmanj 40 m, od ostalih vodnih površin najmanj 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2)
Tlorisna velikost stavb na vseh stavbnih parcelah se pri gradnji lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da velikost ne sega izven stavbnega zemljišča. Višina stanovanjskih stavb je do P+2, višina kmetijskih stavb se prilagodi namenu. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(3)
Strehe na stanovanjskih stavb so dvokapnice v naklonu od 20° do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici stavbe in z opečno kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča. Enokapne in ravne strehe so možne le na kmetijskih stavbah ter nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(4)
Okolico se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.
(5)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med objekti.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
(1)
Gradbene inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2)
Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
V nekaterih enotah urejanja so enote kulturne dediščine, in sicer:
(2)
V arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se varuje pred različnimi uničujočimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, gradnja). Omeji se intenzivna kmetijska in gozdna raba, gradnja ali postavitev pomožnih objektov je možna le s soglasjem pristojne varstvene službe in ob predhodnih arheoloških raziskavah. Za vsak poseg v arheološko območje se pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Upošteva se še pogoje iz 93. člena tega odloka.
(3)
V nekaterih enotah urejanja so naravne vrednote, in sicer:
(4)
Na območjih naravnih enot se upošteva še splošne pogoje iz 94. člena tega odloka.
(5)
V enotah urejanja MS 1, MS 32, MS 33 in MS 34 ter podenoti urejanja MS 22/1 so varovalni gozdovi, ki so zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upoštevajo se režimi gospodarjenja in varovanja iz navedene uredbe in ostalih predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. Upošteva se še splošne pogoje iz 95. člena tega odloka.
(6)
Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor.
(7)
Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
(8)
Enote urejanja MS 7, MS 8, MS 9, MS 10, MS 12, MS 13, MS 14, MS 15, MS 16, MS 17, MS 18, MS 19, MS 20, MS 33 in MS 46 ter podenota urejanja MS 22/1 so delno ali v celoti na poplavnih območjih.
(9)
Enote urejanja MS 1, MS 5 in MS 8 so delno v območjih varstvenih pasov vodnih zajetij Fazanerija in Črnske meje, zato so posegi dopustni ob upoštevanju določil občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Na teh zemljiščih je prepovedan razvoz gnojevke in gnojnice. Pred izvedbo posegov se preverijo vplivi na vodovarstveno območje.
(10)
V enotah urejanja MS 7, MS 8, MS 10, MS 12, MS 26, MS 33 in MS 34 ter podenoti urejanja MS 22/1 so izvedene hidromelioracije. Pri posegih se varuje drenažni sistem in se po potrebi nadomesti.
(11)
V vplivnem območju letališča Murska Sobota, ki sega v vse enote urejanja v krajini veljajo pogoji glede omejitve višine objektov, ki so navedeni v 101. členu tega odloka.
(12)
Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.