26. člen
(osnova za nadomestilo plače)
(1)
Osnova za nadomestilo plače je povprečje izplačanih mesečnih plač, osnov za plačilo prispevkov in izplačanih nadomestil v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
(2)
Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova za nadomestilo plače izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil plač oziroma od osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
(3)
Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova za nadomestilo plače izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil plač oziroma od osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz OZZ v tekočem koledarskem letu, preden je bil začasno zadržan od dela.
(4)
Delavcu, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še ni imel plače in nadomestila plače oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavca, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove za nadomestilo plače upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5)
V osnovo za nadomestilo plače se vštevajo vsa nadomestila plač, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila iz OZZ.
(6)
Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za osem ur na teden, se v osnovo za nadomestilo plače vštevajo plače in nadomestila plač, ki jih je delavec prejel pri vseh delodajalcih.