9. člen
(varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
(1)
Varovanje okolja
V času gradnje, pri zemeljskih delih, bo potrebna posebna pozornost organizaciji gradbišča, ravnanju z nevarnimi snovmi in odpadki. Ob upoštevanju vseh ukrepov za zaščito tal, spoštovanju zakonodaje ter ustreznim nadzorom. Za zmanjševanje emisij prahu med izvajanjem gradbenih del bo potrebno transportne poti vlažiti, ter ceste redno čistiti. Elektromagnetno sevanje in svetlobno onesnaževanje ne bo presegalo mejnih vrednosti. Kanalizacija bo v ločenem sistemu z odtokom v ČN s ponikanjem, meteorne vode v ponikovalnico.
(2)
Varstvo narave
Sečnja naj se izvaja izven razmnoževalnega obdobja varovanja vrst ptic, to je med 1. avgustom in 1. marcem.
Med zemeljskimi deli pride lahko do odkritja geoloških naravnih vrednot (fosili, minerali ...). Na podlagi 74. člena Zakona o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 96/04, – 61/06 – ZDru-1, 32/08 – odl. US, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov in fosilov mora najditelj prijaviti na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Za zagotavljane ustreznega varstva podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot med gradnjo je ob odkritju jame, brezna potrebno upoštevati določila 22. člena Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDRU-1, 46/14 – ZON-C),
ki se navezuje na 74. člen ZON. Ta določa, da je ob odkritju jame potrebno takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Lastnik zemljišča na katerem je bila najdena jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžan omogočiti raziskave jame. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
(3)
Varstvo kulturne dediščine
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja, odgovorno vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(4)
Varstvo gozdov
Med gradnjo se mora zagotoviti obvezne poti za dostop v gozd. Po opravljenih delih se morajo dovozne poti vzpostaviti v prvotno stanje. Vsi gradbeni objekti morajo biti umeščeni v prostor, oziroma odmaknjeni od gozda najmanj eno stojno – drevesno višino.
(5)
Varstvo podzemnih voda
Povzetek iz ''Analiza tveganja za onesnaževanje vodnega telesa podzemne vode'', Geoinženiring d.o.o., št. 9681, Ljubljana, november 2014.
Zaščitni ukrepi med gradnjo:
Na verjetnost različnih scenarijev je potrebno upoštevati zaščitne ukrepe:
Zaščitni ukrepi med obratovanjem:
Med obratovanjem male čistilne naprave (MKČN) se ne predvidevajo posebni zaščitni ukrepi glede na to, da je že sama izgradnja MKČN namenjena preprečitvi onesnaževanja s komunalnimi izplakami. Ob predpostavi, da je bila gradnja objekta in kanalizacije izvedena v skladu s projektom in ob primernem nadzoru, so potrebni le redni pregledi ter vzdrževanje objekta in spremljajoče infrastrukturne opreme ter občasno monitoriranje vrednosti onesnaževanja na iztoku iz MKČN.
(6)
Zaščitni ukrepi pred hrupom
Za obravnavano območje je izdelana ''Študija hrupne obremenjenosti'' (Proarc d.o.o., št. 71158, Nova Gorica, december 2014).
Izračunana obremenjenost s hrupom ne presega vrednosti kazalcev hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom, zato proti hrupni ukrepi niso potrebni za načrtovane objekte v 20-letnem planskem obdobju. Upravljalec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja homogeno opremo območja. Pri obratovalnih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcije RS za ceste ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.