TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Izrek izpodbijane sodbe ni ustrezno formuliran, saj ne zadostuje zgolj zavrnitev pobotnega ugovora. Sodišče prve stopnje bi ob podanem pobotnem ugovoru moralo v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke, ki je bila uveljavljena v pobot, v skladu z določbo tretjega odstavka 324. člena ZPP. Formulacija izreka izpodbijane sodbe je torej pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen in določen tričlenski izrek.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 191. člena OZ, ko je presodilo, da je neutemeljen pobotni ugovor tožene stranke glede nasprotne terjatve. Tožena stranka je tožnici prostovoljno in brez kakršnihkoli zahtev občasno plačala stroške prevoza na delo in z dela. V postopku pred sodiščem prve stopnje je ugovarjala le, da je po pomoti izplačevala te stroške. Ker je tožena stranka morala vedeti, da plačuje nekaj, česar ni dolžna plačati, in kar s pobotnim ugovorom zahteva nazaj, bi si morala pridržati pravico, da znesek zahteva nazaj, če se ugotovi, da ga ni bila dolžna plačati. Tožena stranka pridržka ni navajala niti dokazovala, zato izplačanih zneskov prevoza na delo in z dela ne more zahtevati nazaj.