Nalaganje dokumenta...
Zakon o cestah (ZCes)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 38-1687/1981 DATUM OBJAVE: 25.12.1981
SRS 38-1687/1981
1687. Zakon o cestah (ZCes)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o cestah
o razglasitvi zakona o cestah
Razglaša se zakon o cestah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.
Št. 0100-164/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
ZAKON
o cestah
o cestah
I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja razmerja skupnega pomena za delavce, delovne ljudi in občane pri gospodarjenju z javnimi cestami, to je pri upravljanju, graditvi, rekonstrukciji, vzdrževanju in varstvu teh cest ter zagotavljanju sredstev za te namene.
Ta zakon določa tudi temeljna načela:
-
za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za ceste, njihovo organizacijo in njihova medsebojna razmerja;
-
za gospodarjenje z javnimi potmi ter s cesta mi, ulicami, in trgi v mestih in v naseljih mestnega značaja ter za gospodarjenje s cestami, ki niso javne ceste po tem zakonu.
2. člen
Javna cesta je prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom.
Cesta postane javna cesta, ko se razvrsti in izroči v promet.
3. člen
Javne ceste (v nadaljnjem besedilu: ceste) so osnovna sredstva temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu: organizacije za vzdrževanje cest).
Delavci v organizacijah za vzdrževanje cest uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede gospodarjenja s cestami, kot to ureja ta zakon in kot se samoupravno dogovorijo z uporabniki cest v samoupravnih interesnih skupnostih za ceste.
Ceste so izven pravnega prometa.
Na cestah je mogoče pridobiti pravico posebne rabe samo za splošne potrebe, kot je pravica napeljevanja vodovoda in kanalizacije ter električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov in podobno.
Na cestah ni mogoče pridobiti služnosti.
4. člen
Vzdrževanje in varstvo cest je dejavnost posebnega družbenega pomena.
Pri rekonstrukciji in graditvi cest so zadeve posebnega družbenega pomena: zagotavljanje pretočnosti in varnosti prometa, vsklajevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti za ceste z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, določanje namena in uporabe sredstev, zagotavljanje enotnosti cestne mreže, določanje smeri in poteka cest; povezovanje z mednarodnimi in medrepubliškimi prometnimi tokovi ter odločanje o opustitvi ceste.
5. člen
Upravljalec lahko opusti cesto oziroma njen del, če se zgradi nova cesta, ki nadomesti prejšnjo in če je poprej dobil soglasje zbora uporabnikov pristojne samoupravne interesne skupnosti za ceste.
Namembnost opuščenih delov ceste se določi s programom graditve nove ceste.
Opuščeno cesto mora upravljalec ceste usposobiti predvsem za parkirišča, počivališča in druge prometne namene.
Če se opuščena cesta ne uporablja v prometne ali druge v programu določene namene, jo mora upravljalec v roku treh mesecev agrotehnično obdelati tako, kot je urejena njena okolica in jo izročiti občini, na območju katere se nahaja.
6. člen
Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjene in glede na pomen, ki ga imajo za promet, se ceste razvrstijo med magistralne, regionalne in lokalne.
7. člen
Razvrstitev cest med magistralne ceste predlaga pristojnemu zveznemu organu Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
O razvrstitvi cest med regionalne, ceste odloči Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije po predlogu pristojne občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste in s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
O razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste odloči ob uporabi osnov in meril, dogovorjenih v Samoupravni interesni skupnosti za ceste Slovenije, občinska samoupravna interesna skupnost za ceste s soglasjem pristojnega občinskega organa.
Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste lahko s soglasjem pristojnega občinskega organa razvrsti med lokalne ceste tudi cesto ali javno pot, s katero gospodari druga samoupravna organizacija ali skupnost, ali ki poteka po zasebnem zemljišču, če je občinska skupščina ugotovila splošni družbeni interes in je izveden postopek za prisilni prenos pravice uporabe oziroma razlastitveni postopek, ko prenos lastnine oziroma pravice uporabe ni bil izvršen sporazumno ali s pogodbo.
8. člen
Po namenu je cesta:
-
avtomobilska cesta,
-
cesta, rezervirana za motorna vozila,
-
cesta, določena za mešani promet,
-
cesta, določena za posamezne druge vrste prometa.
Namen nove ali rekonstruirane ceste se določi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste.
9. člen
Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na stanje ceste in glede na razmere v prometu, se lahko razvrstitev in namen ceste spremeni na način, določen v 7. in 8. členu tega zakona.
10. člen
Kadar občinska skupščina določi s svojim odlokom, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, v mestih in naseljih mestnega značaja komunalna dejavnost, gospodarijo z njimi komunalne organizacije združenega dela v skladu z načeli tega zakona in so njihovo osnovno sredstvo.
Glede vzdrževanja, varstva, graditve in rekonstrukcije cest iz prejšnjega odstavka veljajo za komunalne organizacije združenega dela določbe tega zakona, občinska skupščina pa lahko določi posamezne posebne oziroma drugačne pravice in dolžnosti glede na naravo in namen teh cest oziroma prometnih površin.
11. člen
Gozdne ceste so prometne površine, ki so osnovno sredstvo gozdnih gospodarskih organizacij in je na na njih promet možen le pod pogoji in na način, kot to uredijo gozdne gospodarske organizacije.
Na cestah, ki so osnovno sredstvo drugih organizacij združenega dela, urejajo promet te organizacije združenega dela.
Ceste iz prvega in drugega odstavka tega člena niso javne ceste v smislu tega zakona. Varovanje posebnih družbenih interesov in pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri določanju rabe teh cest uredi občinska skupščina v skladu z načeli tega zakona.
12. člen
Dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo, so javne poti.
Uporabo in vzdrževanje javnih poti in druga razmerja v zvezi z njimi ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi uredi občinska skupščina primerno načelom iz tega zakona.
13. člen
Izrazi, katerih pomen določa 10. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80) imajo v tem zakonu enak pomen, če ni s tem zakonom drugače določeno.
II. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
14. člen
Delavci, delovni ljudje in občani ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za ceste zaradi zagotovitve trajnega in kakovostnega vzdrževanja in varstva cest ter usklajevanja planov graditve in rekonstrukcije cest, zaradi zagotovitve enotnosti cestnega omrežja, zaradi uveljavljanja posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju s cestami, zaradi združevanja sredstev in določanja namena njihove uporabe, določanja pogojev in načina opravljanja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb in interesov, usklajevanja potreb z možnostmi ter urejanja medsebojnih razmerij, pravic in odgovornosti pri gospodarjenju s cestami.
15. člen
Dejavnost samoupravne interesne skupnosti za ceste (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste), ki se nanaša na vzdrževanje in varstvo cest in zadeve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, je posebnega družbenega pomena.
16. člen
Uporabniki in izvajalci ustanovijo za območje občine občinsko samoupravno interesno skupnost za ceste (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost za ceste), za območje Socialistične republike Slovenije pa Samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost za ceste Slovenije).
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se uporabniki in izvajalci lahko sporazumejo, da se ustanovi skupnost za ceste za območje več občin.
Uporabniki in izvajalci se lahko sporazumejo, da bodo v občinski samoupravni interesni skupnosti urejali poleg gospodarjenja z javnimi cestami tudi zadeve s področja komunalnih dejavnosti.
17. člen
V občinsko skupnost za ceste se na podlagi tega zakona s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za ceste združijo:
Kot uporabniki:
-
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih;
-
delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov;
-
občani v krajevnih skupnostih;
Kot izvajalci pa:
-
delavci v organizacijah za vzdrževanje cest na območju te občinske skupnosti za ceste;
-
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo, gradijo in rekonstruirajo ceste na območju te občinske skupnosti za ceste, za čas izvajanja dogovorjene naloge, ob kateri se vzpostavljajo trajnejša razmerja, vendar le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem te naloge.
18. člen
V občinski skupnosti za ceste opravljajo delavci, delovni ljudje in občani zlasti naslednje naloge:
-
ugotavljajo in usklajujejo skupne potrebe in interese glede regionalnih in lokalnih cest;
-
sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v občini na področju cestnega gospodarstva;
-
se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev regionalnih in lokalnih cest;
-
usklajujejo z drugimi občinskimi skupnostmi za ceste, kakor tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, vprašanja pomembna za enotnost cestne mreže Slovenije;
-
določajo normative in standarde za obseg in kvaliteto vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest;
-
določajo cene storitev za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest;
-
določajo višino povračila za čezmerno uporabo cest (sedma točka 38. člena);
-
določajo letne programe del vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest;
-
razvrščajo lokalne ceste;
-
se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
19. člen
Uporabniki in izvajalci se po občinski skupnosti za ceste s samoupravnim sporazumom združijo v Skupnost za ceste Slovenije. V njej opravljajo naloge, ki se nanašajo na enotnost cestne mreže v SR Sloveniji, pri čemer zlasti:
-
ugotavljajo in usklajujejo skupne potrebe in interese glede magistralnih cest;
-
sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na področju cestnega gospodarstva;
-
se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev magistralnih cest;
-
usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
-
zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest določajo kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in odločajo o razporeditvi teh sredstev;
-
usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na razvoj in vzdrževanje cest na manj razvitih območjih in obmejnih območij SR Slovenije;
-
določajo kriterije in merila za višino povračil iz četrte, pete, sedme in osme točke 38. člena tega zakona;
-
določajo višino povračil iz četrte in pete točke 38. člena tega zakona ter višino in način plačevanja cestnine iz osme točke 38. člena tega zakona;
-
določajo kriterije in merila za delitev sredstev iz tretje do šeste točke 38. člena tega zakona;
-
določajo kriterije in merila za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest;
-
določajo cene storitev za vzdrževanje in varstvo magistralnih cest;
-
določajo normative in standarde za vzdrževanje magistralnih cest in skupne normative in standarde za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest;
-
določajo letne programe del vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
-
razvrščajo regionalne ceste in določajo osnove in merila za razvrščanje lokalnih cest;
-
obravnavajo in zavzemajo stališča o vprašanjih gospodarjenja s cestami, ki se s sporazumevanjem in dogovarjanjem urejajo na ravni federacije;
-
usklajujejo interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in sklepajo samoupravni sporazum o usklajevanju planov;
-
skrbijo za vodenje predpisanih evidenc o cestah;
-
se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
20. člen
Skupščina občine, na območju katere je ustanovljena skupnost za ceste, daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi te skupnosti in njenemu statutu, Skupščina Socialistične republike Slovenije pa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste Slovenije in njenemu statutu.
21. člen
Skupnost za ceste se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
22. člen
Skupščina skupnosti za ceste ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
V skupščini skupnosti za ceste lahko na način, določen s statutom skupnosti za ceste, sodelujejo tudi pristojna poveljstva oboroženih sil SFRJ.
23. člen
V vsak zbor skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegira delegate ustrezni zbor občinske skupnosti za ceste v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.
V zbor izvajalcev skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegirajo zbor izvajalcev občinskih skupnosti za ceste tudi delegate iz organizacije za vzdrževanje avtomobilskih cest in organizacij združenega dela iz druge alinee drugega odstavka 17. člena. Število delegatskih mest in način delegiranja delegatov se določijo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.
24. člen
V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste in v njenem statutu se v skladu z zakonom določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno na ločenih sejah in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste in njen statut določata zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po poprejšnjem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
25. člen
Če odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom.
Če v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti za ceste, začasno uredi to vprašanje za občinsko skupnost za ceste občinska skupščina z območja te skupnosti, za Skupnost za ceste Slovenije pa Skupščina Socialistične republike Slovenije.
26. člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena za uporabnike in izvajalce v skupnostih za ceste, se lahko v skupnosti za ceste oblikujejo delovne skupnosti ali pa si skupnosti za ceste zagotovijo opravljanje teh del v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo, samoupravno organizacijo ali upravnim organom družbenopolitične skupnosti tako, da se zagotovi čim bolj smotrno opravljanje teh del.
Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanje dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za skupnost za ceste dela iz prvega odstavka tega člena, se uredijo s samo upravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo za ceste in delovno skupnostjo.
Če skupnost za ceste za opravljanje del iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, daje skupščina skupnosti za ceste soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog in programov dela delovne skupnosti ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti. Skupščina skupnosti za ceste imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti potem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
27. člen
Skupščina skupnosti za ceste v skladu s planom zaupa opravljanje investitorskih poslov za graditev nove ceste organizaciji, ki bo to cesto prevzela v upravljanje ali drugi za to usposobljeni organizaciji združenega dela. Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za ceste se pravice, obveznosti in odgovornosti glede opravljanja investitorskih poslov uredijo s samoupravnim sporazumom med skupnostjo za ceste in organizacijo združenega dela, ki opravlja investitorske posle.
Investitor rekonstrukcije cest je organizacija za vzdrževanje cest, ki s cestami kot osnovnim sredstvom gospodari.
Investitor graditve nove ceste oziroma rekonstrukcije ceste ne more biti obenem tudi izvajalec teh del.
28. člen
V statutu skupnosti za ceste se uredi način reševanja spornih vprašanj med uporabniki in izvajalci.
Če na ta način ne pride do uskladitve interesov, odloči o sporu posebno sodišče združenega dela.
29. člen
Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti za ceste ali med skupnostmi za ceste, se ustanovi posebno sodišče združenega dela.
Skupnosti za ceste lahko ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela tudi skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja prometa in drugih dejavnosti.
Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, se podrobneje uredijo pristojnosti, sestava, sedež in organizacija sodišča.
30. člen
Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnostih za ceste, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev, delovanjem organov skupnosti in njihovih strokovnih služb ter nad izvajanjem sprejete politike, se pri skupnosti za ceste oblikujejo organi samoupravne delavske kontrole.
S statutom skupnosti za ceste se uredijo pristojnosti, sestava in organizacija organov samoupravne delavske kontrole.
31. člen
Zaradi reševanja in usklajevanja skupnih interesov na svojem območju se skupnosti za ceste povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in samoupravnimi organizacijami, oblikujejo skupna delovna telesa, sklepajo samoupravne sporazume o usklajevanju planov in vzpostavljajo druge oblike sodelovanja.
Skupnost za ceste Slovenije se povezuje tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami na področju gospodarjenja s cestami v drugih socialističnih republikah in socialističnih avtonomnih pokrajinah.
III. PLANIRANJE
32. člen
Planiranje v organizacijah združenega dela za vzdrževanje cest kot tudi v okviru skupnosti za ceste se izvaja po določbah zakonov o planiranju in tega zakona.
33. člen
Skupščina skupnosti za ceste določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste na podlagi elementov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci.
Uporabniki oblikujejo elemente tudi o:
-
obsegu potreb za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
-
načinu in pogojih združevanja sredstev za ceste;
-
obsegu in razporeditvi sredstev glede na dela in vrsto cest.
Izvajalci oblikujejo elemente tudi o:
-
obsegu in vrstah zmogljivosti ter ukrepih za
zagotovitev in racionalno izrabo zmogljivosti za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
-
osnovah in merilih za oblikovanje cen za izvajanje programa vzdrževanja in varstva cest;
-
standardih in normativih glede obsega in kvalitete vzdrževanja cest;
-
merilih za določitev povračil, ki jih plačujejo uporabniki cest.
34. člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti za ceste se uporabniki in izvajalci glede regionalnih in lokalnih cest sporazumevajo tudi o:
-
fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;
-
lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte;
-
prometnih in tehničnih podlagah za graditev in rekonstrukcijo cest v skladu s predpisi;
-
potrebnih zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest;
-
naloge in sredstva za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;
-
nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.
35. člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije se uporabniki in izvajalci sporazumevajo tudi o:
-
skupnih nalogah, ki izhajajo iz enotnosti cestne mreže in o zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo;
-
namenu porabe razporejanju, pravicah, obveznostih in odgovornostih glede sredstev iz tretje, četrte, pete in šeste točke, prvega odstavka 38. člena tega zakona;
-
izenačevanju pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest in oblikovanju sredstev vzajemnosti;
-
fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve magistralnih cest
v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;
-
lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest
-
prometnih in tehničnih podlagah za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest v skladu s predpisi;
-
potrebnih zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
-
nalogah in sredstvih za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;
-
nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.
36. člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti cestne mreže, ki zahteva skupno urejanje vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in graditve cest, ki potekajo po območjih več občin, dvoje ali več občinskih skupnosti za ceste sklepa samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti.
Skupnosti za ceste z območja dveh ali več občin so glede zadev iz prvega odstavka tega člena udeleženke dogovora o skupnih temeljih planov teh družbenopolitičnih skupnosti, če skupnosti za ceste z njim prevzemajo obveznosti ali odgovornosti.
37. člen
Za določanje dolgoročnih možnosti družbenoekonomskega razvoja na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest sprejmejo skupnosti za ceste dolgoročne plane za obdobje najmanj desetih let.
Dolgoročni plan skupnosti za ceste je podlaga in splošna orientacija za srednjeročni plan na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest
38. člen
Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest se zagotavljajo:
1.
s samoupravnim združevanjem sredstev,
2.
s samoprispevkom občanov,
3.
s sredstvi za ceste, vsebovanimi v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja,
4.
z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila,
5.
s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil,
6.
s povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila,
7.
s povračili za čezmerno uporabo cest,
8.
s povračili za izredne prevoze, s posebnimi povračili (cestnina), s povračili organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti, in podobno,
9.
z drugimi sredstvi za ceste, določenimi s posebnimi predpisi.
Skupščina skupnosti za ceste je pristojna, da v imenu skupnosti za ceste za izvršitev planskih nalog sklene najeti domače ali tuje posojilo, oziroma predlagati razpis javnega posojila. Sredstva, začasno pridobljena s posojilom, se lahko uporabijo le za namen za katerega je bilo najeto posojilo.
39. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o samoupravnem združevanju sredstev s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste in drugih samoupravnih sporazumov.
V teh sporazumih določijo zlasti namen, osnovo in in merila za združevanje sredstev, po načelu, da več prispeva tisti uporabnik, katerega interes je večji oziroma, ki v večji meri uporablja ceste.
40. člen
Samoprispevek občanov za ceste ali za javne poti se uporabi za namen, za katerega je bil izglasovan.
Kadar so sredstva, zbrana s samoprispevkom, namenjena za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo ali graditev lokalne ali regionalne ceste ali za druge skupne potrebe pri gospodarjenju s cestami v občini, skrbi za zbiranje sredstev samoprispevka, gospodarjenje z njimi in njihovo porabo zbor uporabnikov občinske skupnosti za ceste.