TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

2. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Primerom v 2. točki 116. člena KZ-1 je skupen obarvan naklep. Gre za storilčev nasilen odziv na poprejšnje dejanje žrtve, ki ga je ta izvedla v okviru predkazenskega postopka ali v sodnem postopku. Ko gre za storilčev nasilni odziv na dejanje žrtve v sodnem postopku, zakonsko besedilo ponuja ponazoritvene primere: ovadbe, pričanja, predlagalnih aktov ali ravnanj državnih tožilcev ter besedno zvezo "zaradi postopka ali odločitve sodnikov".

Zakonska inkriminacija "zaradi postopka in odločitve sodnika" zahteva obstoj neposredne vzročne zveze med sodnim postopkom, odločitvijo sodnika in storilčevim ravnanjem. Storilčev naklep je zaradi konkretnega postopka in odločitve posebej spodbujen in obarvan v smeri preprečitve delovanja pravne države.

Obsojenec se je zoperstavil pomočnikoma izvršitelja, ki sta v okviru svoje zaposlitve pri sodnem izvršitelju in pooblastil kot pomočnika izvršitelja, na podlagi določbe 294.b člena ZIZ izvrševala sklep sodišča, torej izvrševala dejanje, ki je bilo del sodnega postopka in odločitve sodnika v izvršilni zadevi ter delovala v imenu in na račun izvršitelja (294.b člen ZIZ) torej sta v uradnem postopku imela pooblastilo za izvajanje uradnega dejanja. Obsojeni pa jima je z odvzemom življenja to preprečil. Iz dejanskega opisa obsojencu očitanega kaznivega dejanja izhaja vzročna zveza med postopkom in odločitvijo sodnika, objektom napada (pomočnikoma sodnega izvršitelja) in storilčevim ravnanjem. Navedena je zakonska podlaga, v okviru katere sta pomočnika sodnega izvršitelja nastopala v imenu in na račun le-tega, ki je izvrševal odločbo sodišča.

Ko sodišče obsojencu postavi zagovornika po uradni dolžnosti, postavitev zagovornika na podlagi ZBPP ni mogoča, ker je obsojenčeva pravica do zagovornika že konzumirana v postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti. V tem primeru si obsojenec lahko izbere drugega zagovornika samo s pooblastilom.