TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Tudi v prekrškovnih postopkih je treba uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi zadevami in izhajajo iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer je treba upoštevati: (1) resnost kršitev in teža zagrožene kazni ter (2) kompleksnost obravnavane zadeve in v tej zvezi tudi osebnostne lastnosti obdolženca.

Tožnikova prošnja z dne 27. 6. 2024 je vsebovala le navedbo, da tožnik prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, na poziv Bpp 692/2024 z dne 4. 7. 2024 pa je tožnik odgovoril dne 15. 7. 2024 in dodal zgolj to, da "nima ustreznega znanja in ni zmožen ter sposoben lastnega zastopanja in varovanja pravnih interesov ter koristi v prekrškovnem postopku", zaradi česar potrebuje kvalificirano pravno pomoč zagovornika, ki mu bo nudil ustrezno formalno in materialno obrambo. Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran.

Glede drugih okoliščin zadeve se tožnik v odgovoru z dne 15. 7. 2024 ni izjavil in niti v tožbi ni prerekal ocene tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da zadeva ni pravno in dejansko zapletena.

Glede resnosti kršitev in teže izrečene sankcije je tožena stranka pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni (in ne kazenski) postopek, tožnik pa se do višine izrečenih glob in v tem smislu do teže sankcije in njenih posledic (tudi v smislu druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP) niti ne opredeljuje, pač pa le navaja, da je ne zmore plačati. Glede izrečene stranske sankcije 5 kazenskih točk tožba le pavšalno in hipotetično izpostavlja, da tožniku ob "pridobitvi" novih točk grozi trajen odvzem vozniškega dovoljenja, kar samo po sebi prav tako ne kaže, da bi bila dodelitev BPP utemeljena zaradi same teže izrečene sankcije. Tožnik še navaja, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal, grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo, glede česar se je že tožena stranka v izpodbijani odločbi opredelila, tj., da je v tem primeru možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1). Sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi.