TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi:

   "Stroški tožeče stranke, ki jih je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 599/2022 z dne 28. 2. 2024, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1488/2024 z dne 19. 12. 2025, dolžna plačati tožena stranka, se odmerijo na 9.744,03 EUR. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti znaša 15 dni. V primeru zamude bo tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

   V preostalem delu se pritožba zavrne.

2. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Po četrtem odstavku 163. člena ZPP lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, o stroških postopka odloči le po temelju - katera stranka in v kakšnem deležu jih krije. V tem primeru izda sklep o višini stroškov po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Tak sklep ni samostojen izvršilni naslov, saj je vezan na odločitev o podlagi stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari. To pomeni, da mora sodišče izrek posebnega sklepa o višini stroškov oblikovati tako, da ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova.