TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Določbe prvega odstavka 88. čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93) si tožnica nepravilno razlaga. "Obstoj dolžnosti vrnitve" je potrebno tolmačiti kot možnost vrnitve in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja po tem zakonu. Namen tega predpisa je bil namreč v tem, da se začasno, do poteka roka za uveljavljanje zahtevkov za denacionalizacijo, oz. do odločitve o njih, ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije. To izhaja že iz določbe 3. odst. 88. člena ZDen, ki prepoved pravnega prometa omejuje na čas 30 dni po poteku roka za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo, razen za tisto premoženje, za katero je bila zahteva dejansko vložena. V tem primeru velja prepoved seveda do dokončne odločitve o denacionalizaciji. Na ta način naj bi se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poizkusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem.