Zavrnitev pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije

1951. Zavrnitev pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antonije Markelj in drugih, ki jih zastopa mag. Tatjana Gregorc, odvetnica v Radovljici, pobude Stojana Despota iz Ljubljane, ki ga zastopa Emil Lipovec, odvetnik v Ljubljani, pobude Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Albert Vodovnik, in pobude družbe Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.d., Tržič, ki jo zastopa Darja Roblek, odvetnica v Kranju, na seji dne 10. aprila 2003

Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 53/99) se zavrnejo.

Pobudnice Antonija Markelj in druge, ki jih zastopa odvetnica mag. Tatjana Gregorc, nosijo same svoje stroške postopka.

Pobudnice Antonija Markelj in druge, ki jih zastopa odvetnica mag. Tatjana Gregorc, navajajo, da jim je prenehalo delovno razmerje na podlagi 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZPPSL) po potrjeni prisilni poravnavi. Zahtevale so plačilo odpravnine v višini, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju: ZDR90). Zahtevek Antonije Markelj je sodišče v celoti zavrnilo, pri čemer je Vrhovno sodišče takšno odločitev utemeljilo z obrazložitvijo, da 19. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS-C) ureja pravico do odpravnine le za naprej, zato za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve ZJSRS-C izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni neposredne pravne podlage. Druge pobudnice navajajo, da so v enakem dejanskem in pravnem položaju, le da o njihovih zahtevkih glede odpravnine še ni pravnomočno odločeno. Zatrjujejo, da je v primeru, če jim ZJSRS-C res ne daje pravice do odpravnine, ta v neskladju z ustavo, ker ne uzakonja pravice do odpravnine za nazaj, od uveljavitve ZPPSL dalje, in tako še vedno pušča pravno praznino, s čimer je kršeno načelo pravne države (2. člen ustave). Dodajajo, da navedena neskladnost z ustavo izhaja že iz odločb ustavnega sodišča št. U-I-17/94 z dne 13. 10. 1994 (Uradni list RS, št. 74/94 in OdlUS III, 113) in št. U-I-114/95 z dne 7. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 8/96 in OdlUS IV, 120). Tudi pobudnik Stojan Despot meni, da je izpodbijana ureditev, ki ne ureja pravice do odpravnine za nazaj, v neskladju z ustavo.

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (v nadaljevanju: SKEI) se v svoji pobudi prav tako sklicuje na odločbi ustavnega sodišča št. U-I-17/94 in št. U-I-114/95. Meni, da zakonodajalec pri ureditvi pravice do odpravnine v 19. členu ZJSRS-C ni spoštoval odločitve ustavnega sodišča, ker te pravice ni uredil za nazaj. Pobudnik v tej zvezi zatrjuje, da izpodbijana ureditev krši načelo pravne države (2. člen ustave) in načelo enakosti (14. člen ustave) ter da je v nasprotju z omenjenima odločbama ustavnega sodišča.