Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2543/1999, stran 6753 DATUM OBJAVE: 8.7.1999

RS 54-2543/1999

2543. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
Razglašam zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. junija 1999.
001-22-101/99
Ljubljana, dne 2. julija 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ (ZFPPod)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Uporabljeni pojmi
Posamezni pojmi in kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje s finančnimi sredstvi in njihovimi viri ter razporejanje virov finančnih sredstev, z namenom zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti,

2.

gospodarska družba je gospodarska družba po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99 – v nadaljnjem besedilu: ZGD),

3.

kapitalska družba je kapitalska družba po ZGD,

4.

podjetnik je samostojni podjetnik posameznik po ZGD,

5.

zavod je zavod po zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96),

6.

zadruga je zadruga po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94, 35/96),

7.

podjetje je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba, podjetnik, zavod ali zadruga,

8.

stečajni razlog je finančno stanje dolžnika, ki je razlog za začetek stečajnega postopka nad tem dolžnikom po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 – v nadaljnjem besedilu: ZPPSL),

9.

načrt finančne reorganizacije je načrt finančne reorganizacije po ZPPSL.

2. člen

Veljavnost določb zakona

(1)

Določbe tega zakona veljajo za vsa podjetja, če zakon v posameznih določbah ne določa, da veljajo samo za kapitalske družbe oziroma gospodarske družbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek določbe tega zakona ne veljajo za javne zavode, banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe in družbe za upravljanje.

3. člen

Uporaba določb zakona

(1)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo gospodarske družbe organizirane kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za:

1.

poslovodje gospodarske družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo oziroma osebna družba,

2.

podjetnika,

3.

direktorja oziroma drug poslovodni organ zavoda,

4.

upravni odbor oziroma predsednika zadruge.

(2)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na nadzorni svet veljajo za gospodarske družbe, ki imajo ta organ, in se smiselno uporabljajo tudi za nadzorni odbor zadruge.

(3)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na skupščino gospodarske družbe, se smiselno uporabljajo za:

1.

svet oziroma drug kolegijski organ upravljanja zavoda,

2.

občni zbor zadruge.

(4)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbenike gospodarske družbe, organizirane kot družba z omejeno odgovornostjo oziroma osebna družba, se smiselno uporabljajo za:

1.

delničarje gospodarske družbe, organizirane kot delniška družba,

2.

podjetnika,

3.

ustanovitelje zavoda,

4.

člane zadruge.

2. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ

2.1. Pravila skrbnega finančnega poslovanja

4. člen

Poslovnofinančna načela
Podjetje mora poslovati v skladu z določbami tega zakona in poslovnofinančnimi načeli, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).

5. člen

Načelo likvidnega in solventnega poslovanja
Podjetje mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti ter da je trajno sposobno izpolniti vse svoje obveznosti.

6. člen

Kapitalska ustreznost kapitalske družbe
Kapitalska družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).

7. člen

Upravljanje z likvidnostjo

(1)

Podjetje mora redno izpolnjevati dospele obveznosti ter gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobno izpolniti vse dospele obveznosti.

(2)

Podjetje mora za zavarovanje pred likvidnostnimi tveganji oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:

1.

načrtovanje pričakovanih, znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje,

2.

redno spremljanje likvidnosti,

3.

sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.

2.2. Dolžnosti uprave in nadzornega sveta na področju finančnega poslovanja podjetja

2.2.1. Splošno

8. člen

Zagotavljanje pogojev za skrbno finančno poslovanje
Uprava podjetja mora zagotoviti, da podjetje posluje v skladu s tem zakonom in poslovnofinančnimi načeli.

9. člen

Spremljanje in obvladovanje tveganj

(1)

Uprava podjetja mora zagotoviti, da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi podjetje obvladuje ta tveganja.

(2)

Tveganja iz prejšnjega odstavka so zlasti:

1.

likvidnostna tveganja,

2.

tveganja neizpolnitve nasprotne stranke,

3.

obrestna, valutna in druga tržna tveganja,

4.

tveganja zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe oziroma skupine oseb, ki predstavljajo enotno tveganje.

(3)

Izpostavljenost do posamezne osebe po 4. točki prejšnjega odstavka je vsota vseh terjatev do te osebe, vrednosti naložb v vrednostne papirje te osebe in vrednosti kapitalskih deležev podjetja v tej osebi.

2.2.2. Ukrepi za zagotovitev kapitalske ustreznosti kapitalske družbe

10. člen

Dolžnosti uprave in nadzornega sveta ob nastopu kapitalske neustreznosti podjetja

(1)

Če se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska neustreznost), mora uprava:

1.

analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu,

2.

začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital),

3.

sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube).

(2)

Domneva se, da je po prejšnjem odstavku nastopila kapitalska neustreznost kapitalske družbe, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(3)

Nadzorni svet mora izdelati mnenje k poročilu uprave o zagotavljanju kapitalske ustreznosti.

(4)

Uprava mora gradivu za sklic skupščine iz 3. točke prvega odstavka tega člena priložiti poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti z mnenjem nadzornega sveta.

11. člen

Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti
Če je v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti kot eden od ukrepov predvideno povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih delnic oziroma poslovnih deležev namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, se za spremembo osnovnega kapitala smiselno uporabljajo določbe 49.a člena, prvega do tretjega odstavka 49.b člena in 1. od 7. točke prvega odstavka 49.c člena ZPPSL.

2.2.3. Ukrepi ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti

12. člen

Dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti

(1)

Če podjetje postane nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (v nadaljnjem besedilu: nelikvidnost), mora uprava nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti in o tem obvestiti nadzorni svet.

(2)

Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti, mora uprava pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.

13. člen

Dolžnosti uprave ob nastopu prezadolženosti

(1)

Če nastopi finančno stanje, zaradi katerega premoženje podjetja ne zadošča več za poplačilo vseh obveznosti podjetja (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost), mora uprava takoj, najkasneje pa v dveh mesecih predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uprava postopa po prvem odstavku 12. člena tega zakona:

1.

če s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oceni, da so možnosti, da bi podjetje z ustreznimi ukrepi zagotavljanja kapitalske ustreznosti lahko odpravilo vzroke prezadolženosti in

2.

če veljavno skliče skupščino na dan, ki ni kasnejši kot dva meseca od dneva nastopa prezadolženosti, in ji predlaga, da sprejme ukrepe iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.