Odločba o ugotovitvi neskladnosti 49.a člena Zakona o davčnem postopku z načinom izvršitve in o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 45. člena Zakona o davčnem postopku

5357. Odločba o ugotovitvi neskladnosti 49.a člena Zakona o davčnem postopku z načinom izvršitve in o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 45. člena Zakona o davčnem postopku

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi Zorana Petroviča iz Pivke in Staneta Perka iz Cerkelj, na seji dne 11. novembra 2004

Določba 49.a člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) je bila v neskladju z Ustavo.

V primerih, ko se na podlagi 406. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) uporablja 49.a člen zakona iz prejšnje točke, se glede omejitev davčne izvršbe uporablja 146. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04).

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 45. člena Zakona o davčnem postopku se zavrne.

Pobudnik Zoran Petrovič izpodbija določbi 45. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP), pri čemer je iz navedb v pobudi razvidno, da izpodbija samo drugi odstavek tega člena. Ta določa, da pritožba ne zadrži začetega postopka izterjave. Ker dovoli, da se sredstva blokirajo še pred pravnomočnostjo davčne odločbe, naj bi kršil načela pravne in socialne države (2. člen Ustave) in pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (22. in 25. člen Ustave). Izpodbija tudi 49.a člen ZDavP, ki določa, da je na sredstva na računih pri bankah in hranilnicah s prisilno izterjavo mogoče seči do 90% plačil. Meni, da bi bilo treba pri rubežu vseh mesečnih dohodkov (npr. avtorskega honorarja, otroškega dodatka, preživnine) upoštevati enak kriterij kot pri rubežu plače. Trdi, da ni zagotovljeno enako varstvo pravic (14. člen Ustave), če se rubijo sredstva na računu brez upoštevanja, da ostanejo sredstva (ne glede na to, ali gre za plačo ali za druge prihodke) v višini zajamčenega dohodka in sorazmernega zneska za preživljanje otrok. Ker mu rubijo vsa sredstva na računu, s katerimi mora preživljati tudi mladoletne otroke, naj bi bile kršene pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave) in pravice otrok (tretji odstavek 53. člena Ustave). Zatrjuje tudi, da so izpodbijane določbe v neskladju s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ), ki navaja prejemke, izvzete iz izvršbe.

Tudi pobudnik Stane Perko izpodbija 49.a člen ZDavP. Zaradi velikega finančnega bremena naj bi mu določba dušila poslovanje in mu ne bi dajala možnosti za preživetje njega samega in njegove družine. Trdi, da se čutijo manjvredne ter ogrožene socialno in z vidika osebne varnosti. Zato naj bi izpodbijane določbe kršile pravico človeka do spodobnega in vrednega življenja.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril. Vlada v svojem mnenju očitke v pobudi zavrača in navaja, da 49.a člen ZDavP določa dodatne omejitve pri izvršbi glede na 49. člen ZDavP, upoštevati pa je treba tudi ostale določbe v zvezi z omejitvami pri izvršbi. Določbe ZDavP ne določajo izjem za uporabo 49.a člena, ki je tako splošno uporabljiv. V zvezi s 45. členom ZDavP Vlada opozarja na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999 (Uradni list RS, št. 11/99 in OdlUS VIII, 13).