• PREDPIS

Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-2680/1994, stran 4255 DATUM OBJAVE: 2.12.1994

RS 75-2680/1994

2680. Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z  o razglasitvi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture
Razglašam zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 1994.
Št. 012-01/94-153
Ljubljana, dne 30. novembre 1994
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l.r.
Z A K O N O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU KULTURE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Delovanje na področju kulture je svobodno.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

2. člen

Javni interes na področju kulture obsega zlasti:

-

ustvarjanje možnosti za skladen kulturni razvoj Slovenije,

-

zagotavljanje pogojev za ustvarjanje, posredovanje in dostopnost kulturnih vrednot,

-

varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,

-

uveljavljanje slovenske kulture doma in v svetu,

-

kulturno vzgojo v šolstvu in izobraževanje za poklice na področju kulture,

-

kulturološke raziskave.

3. člen

Javni interes na področju kulture se uresničuje:

-

z nacionalnim kulturnim programom,

-

s kulturnimi programi lokalnih skupnosti,

-

z opredelitvijo javnih služb in z ustanavljanjem javnih zavodov na področju kulture,

-

z zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj kulturnih dejavnosti,

-

z zagotavljanjem javnih sredstev za kulturo iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti,

-

z neposrednim financiranjem kulturnih programov oziroma projektov iz javnih sredstev,

-

z ustanavljanjem javnih skladov za posamezna področja kulturnih dejavnosti,

-

z oblikovanjem javne infrastrukture na področju kulture,

-

s stimulativno davčno politiko,

-

z določanjem posebnih pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture, če to zahteva narava te dejavnosti.

4. člen

Za uresničevanje javnega interesa na področju kulture se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti skladno s njihovimi programi za naslednje namene:

-

za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,

-

za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov,

-

za kritje neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na področju kulture, ki obsegajo materialne stroške za obratovanje, amortizacijo in investicijsko vzdrževanje,

-

za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,

-

za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.
Obseg in vrste nalog se na posameznih področjih opredelijo v nacionalnem kulturnem programu in programih lokalnih skupnosti.

5. člen

Kulturne dejavnosti lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe kot pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pod splošnimi pogoji, predpisanimi za opravljanje dejavnosti, če niso za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture predpisani posebni pogoji.
Za kulturne dejavnosti po tem zakonu se štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia in televizije in na drugih področjih.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Sveta za kulturo. V dvomu, ali je posamezna dejavnost kulturna dejavnost po tem zakonu, odloči minister.

6. člen

Kulturne prireditve se morajo najavljati, propagirati in pojasnjevati v slovenščini, na območjih, ki so določena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanščini ali madžarščini. Filmi se predvajajo v slovenščini ali s slovenskimi podnaslovi.
Izjeme od določb iz prejšnjega odstavka lahko dovoli minister.

II. NACIONALNI KULTURNI PROGRAM

7. člen

Nacionalni kulturni program določa temelje kulturne politike in opredeljuje obseg dejavnosti na področju kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna in iz drugih javnih ter zasebnih sredstev.
Nacionalni kulturni program sprejme državni zbor na predlog vlade.

8. člen

Nacionalni kulturni program določa zlasti:

-

načela in cilje kulturne politike,

-

ukrepe kulturne politike za razvoj kulturnih dejavnosti in za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine, - merila za oblikovanje javne infrastrukture na področju kulture,

-

merila za ustanavljanje javnih zavodov na področju kulture,

-

ukrepe za razvoj ljubiteljske kulture,

-

oblike pospeševanja kulturnega razvoja narodnostno mešanih in demografsko ogroženih območij,

-

oblike pospeševanja kulturnega razvoja italijanske in madžarske narodne skupnosti in ukrepe za ohranitev kulturne dediščine na narodnostno mešanih območjih, ki je posebej vezana na zgodovinsko prisotnost narodnih skupnosti,

-

oblike pospeševanja stikov s Slovenci zunaj Republike Slovenije,

-

ukrepe za ohranjanje, povezanost in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora,

-

oblike pospeševanja mednarodnega kulturnega sodelovanja in programska izhodišča za promocijo slovenske kulture,

-

usmeritve na področju varstva okolja in urejanja prostora z vidika varstva kulturne in naravne dediščine,

-

usmeritve na področju kulturne vzgoje v šolstvu in izobraževanja za poklice v kulturi,

-

usmeritve na področju kulturoloških raziskav,

-

merila za področje ustvarjanja in posredovanja kulturnih programov po radiu in televiziji,

-

usmeritve za stimulativno davčno politiko na področju davčnih olajšav in oprostitev pri obdavčevanju presežka prihodka nad odhodki organizacij na področju kulture, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti, pri obdavčevanju tistih fizičnih in pravnih oseb, ki vlagajo v kulturne dejavnosti in ki vlagajo sredstva v vzdrževanje oziroma obnovo kulturne in naravne dediščine, pri davku na promet blaga in storitev s področja kulture, pri plačilu carin in drugih uvoznih dajatev ter sorodne ukrepe,

-

obseg dejavnosti na posameznih področjih kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna ali iz drugih javnih sredstev, usmeritve za merila in kriterije iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona in usmeritve za normative in standarde iz petega odstavka 18. člena tega zakona,

-

okvirni obseg sredstev za kulturne dejavnosti in varstvo kulturne dediščine in kulturnih vrednot na področju naravne dediščine in razmerja med sredstvi, namenjenimi za posamezne od teh dejavnosti ter določitev razmerja med sredstvi, namenjenimi za financiranje javnih zavodov, javne infrastrukture na področju kulture in kulturnih programov v posameznih kulturnih dejavnostih,

-

pomembnejša investicijska vlaganja v javno infrastrukturo na področju kulture,

-

okvirna razmerja med sredstvi, ki se zagotavljajo za izvajanje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna v odvisnosti od sredstev iz drugih virov in iz proračunov lokalnih skupnosti,

-

minimalne standarde in normative za letni odkup knjig za javne knjižnice in minimalne prostorske standarde za javne knjižnice, ki ne smejo biti nižji od povprečnih mednarodno uveljavljenih standardov in normativov.

9. člen

Za izvajanje nacionalnega kulturnega programa skrbijo v okviru svojih pristojnosti vlada, ministrstvo, pristojno za kulturo in druga ministrstva.
Vlada vsako leto do 31. maja predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega kulturnega programa v preteklem letu z oceno rezultatov in s predlogi potrebnih ukrepov.

III. SVET ZA KULTURO

10. člen

Vlada ustanovi Svet za kulturo kot strokovno posvetovalno telo.
Predsednika in eno tretjino članov sveta imenuje Vlada na predlog ministra, tretjino na predlog Kulturniške zbornice Slovenije in strokovnih združenj kulturnih delavcev, ki niso člani zbornice in imajo več kot sto članov, tretjino pa po predlogih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, interesnih združenj na področju ljubiteljske kulture, organiziranih za območje države ter italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Število članov sveta in trajanje njihovega mandata ter način dela sveta določi vlada z aktom o ustanovitvi sveta.

11. člen

Svet za kulturo:

-

oblikuje vsebinska izhodišča in usmeritve za pripravo nacionalnega kulturnega programa,

-

sodeluje pri pripravi predloga nacionalnega kulturnega programa,

-

spremlja in ocenjuje izvajanje nacionalnega kulturnega programa in daje pobude za njegove spremembe in dopolnitve,

-

daje mnenje k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,

-

ocenjuje stanje in razvoj kulturnih dejavnosti,

-

obravnava predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter predloge drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,

-

daje pobude in predloge za urejanje drugih vprašanj na področju kulture.

12. člen

Za sodelovanje pri opravljanju nalog ministrstva, pristojnega za kulturo, ustanovi minister svete, komisije ali ekspertne skupine kot strokovna posvetovalna telesa za posamezna področja kulturnih dejavnosti.
Sestavo svetov, komisij ali ekspertnih skupin, njihove naloge in način dela določi minister z aktom o ustanovitvi.

IV. KULTURNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

13. člen

V Kulturniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja v kulturnih dejavnostih po tem zakonu (5. člen) in poklicni ustvarjalci na področju kulture, ki niso njihovi člani, če izpolnjujejo pogoje za članstvo v teh društvih oziroma združenjih.
Zbornica začne delovati v skladu s tem zakonom, ko se vanjo vključi najmanj pet poklicnih oziroma strokovnih društev, ki imajo več kot sto članov, ali združenj, ki imajo več kot dvesto članov, ali najmanj sto strokovnih ustvarjalcev s področja kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.
Ko so dani vsi pogoji za delovanje zbornice, se vanjo lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja s področja kulture brez omejitev na število članstva in posamezniki, strokovni ustvarjalci na področju kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.

14. člen

V zbornico se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja kulturnih delavcev, ki imajo v svojem statutu ali pravilih določeno kot pogoj za članstvo poklicno usposobljenost za opravljanje kulturne dejavnosti in določen postopek za ugotavljanje tega pogoja, ter vodijo evidenco svojih članov.

15. člen

Zbornica:

-

spremlja in ocenjuje stanje na področju kulture in uresničevanje nacionalnega kulturnega programa ter daje v zvezi s tem mnenja, pobude in predloge,

-

daje mnenje k predlogu nacionalnega kulturnega programa in k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,

-

daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter k predlogom drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,

-

daje ministru mnenje o zahtevi za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o zahtevi za odobritev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,

-

predlaga imenovanje članov Sveta za kulturo in članov svetov, komisij ali ekspertnih skupin iz 12. člena tega zakona ter članov strokovnega sveta javnega zavoda iz 45.člena tega zakona,

-

daje strokovno pomoč svojim članom,

-

opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut zbornice.

16. člen

Zbornica je javna pravna oseba.
Upravni odbor zbornice sestavljajo predstavniki posameznih poklicnih oziroma strokovnih društev ali združenj, ki so včlanjeni v zbornico in predstavniki neodvisnih strokovnih ustvarjalcev na področju kulture, ki so včlanjeni v zbornico. Predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe z večino glasov.
Organizacijo, naloge in delovanje zbornice določi statut zbornice, ki ga sprejme upravni odbor in ki začne veljati po pridobljenem soglasju Državnega zbora.

17. člen

Zbornica se financira s članarino in z drugimi prispevki članov ter s sredstvi iz državnega proračuna in iz drugih virov.