2110. Zakon o političnih strankah (ZPolS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ o razglasitvi zakona o političnih strankah
Razglašam zakon o političnih strankah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994
Ljubljana, dne 4. oktobra 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N o političnih strankah
Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti.
Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.
Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno.
V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v tujini.
Stranka ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih.
Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.
V Republiki Sloveniji se ne sme registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, rušenje ustavne ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije, oziroma sicer namerava delovati ali deluje protiustavno.
II. USTANOVITEV IN REGISTRACIJA STRANKE
Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).
Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.
Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke.
V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:
-
podatke o datumu rojstva,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,
-
izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.
Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri državnem organu oziroma pri notarju.
Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.
V pristopni izjavi državljanka oziroma državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče,funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke.
Mladoletna oseba, ki je stara najmanj petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske
organizacije v stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma član stranke.
Stranka mora imeti register članic oziroma članov stranke.
Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke oziroma član organov stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke.
Ime stranke, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke,se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.
Stranka ima lahko samo eno ime, eno skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.
V pravnem prometu sme stranka uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij, pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.
Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje države ali tuje stranke oziroma, tuje pravne ali fizične osebe.
V volilni kampanji in v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Teritorialna organizacijska enota stranke lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke.
Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: registrski organ), ki izda predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.
Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:
-
statut in program stranke,
-
zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba.
Podatki, vpisani v register, so javni.
Registrski organ označi zahtevo stranke za vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.
Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve.
Če je zahteva stranke za vpis v register pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku 30 dni od sprejema zahteve za dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.
Registrski organ izda odločbo o vpisu stranke v register.
Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register.
Stranka začne delovati v skladu s tem zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.
Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave izreka odločbe plača stranka.