TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VDSS Sklep Pdp 392/2026 - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - neznatna
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev in dokazov glede verjetnosti obstoja terjatve. Drži sicer stališče sodišča prve stopnje, da je postopek zavarovanja samostojen postopek in da mora upnik tudi v njem navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo presojo zakonskih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Vendar iz tega ne izhaja, da se v predlogu za izdajo začasne odredbe ne bi smel določno sklicevati na konkretizirane trditve in dokaze, ki jih je že navedel v tožbi. Takšno sklicevanje sodna praksa dopušča.
Za presojo zadostnosti trditvene podlage ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo (kot v konkretnem primeru) ali pozneje v posebni vlogi. Bistveno je, ali je iz predloga mogoče jasno ugotoviti, katero terjatev želi upnik zavarovati ter na katerih predhodno podanih trditvah in dokazih utemeljuje verjetnost njenega obstoja. Samostojnost trditvenega in dokaznega bremena v postopku zavarovanja ne zahteva, da stranka v isti vlogi ponovno prepiše dejstva, ki jih je že konkretizirano navedla v njenem predhodnem delu, če se nanje dovolj določno sklicuje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.