3251. Sklep o sprejemu pobude za oceno ustavnosti in o začasnem zadržanju izvrševanja četrtega odstavka 3. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude SCT d.d., Ljubljana, in IBI p.o., Kranj, po opravljeni javni obravnavi dne 29. septembra 1998 na seji dne 30. septembra 1998
1.
Pobuda za oceno ustavnosti četrtega odstavka 3. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98) se sprejme.
2.
Izvrševanje določbe, navedene v prejšnji točki izreka tega sklepa, se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži. V tem času Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ne more odločiti o pritožbah zoper odločbe o prehodu družbenega kapitala po izpodbijani zakonski določbi, Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo pa ne more odločiti o soglasju iz četrtega odstavka 20. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
1.
Pobudnik SCT d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: SCT) navaja, da je delniška družba, v kateri se proces privatizacije še ni zaključil, in da je v dosedanjem postopku lastninskega preoblikovanja po opravljeni reviziji odpravil vse ugotovljene neskladnosti in domnevna oškodovanja družbene lastnine. Dne 29. 5. 1997 je bilo izdano prvo soglasje na program lastninskega preoblikovanja, dne 14. 7. 1998 pa je skupščina družbe sprejela sklep o lastninskem preoblikovanju in statut družbe, na podlagi česar je bila vložena vloga za izdajo drugega soglasja.
V času, ko naj bi bilo izdano drugo soglasje, pa bi na podlagi izpodbijane določbe družbeni kapital pobudnika moral preiti na Slovensko razvojno družbo (v nadaljevanju: SRD). Po mnenju pobudnika je zakonska določba, ki izredno hude posledice za pravno osebo – prenos premoženja na SRD – veže na ugotovitev, da je podan zgolj sum, da je določena oseba, zaposlena v tej pravni osebi, storila kaznivo dejanje, v neskladju z 2., 14., 15., 23., 27., 28. in 33. členom ustave. Navaja, da naj bi šlo za poseg v lastninsko pravico upravičencev v postopku privatizacije s tem, ko so jim upravljalske pravice odvzete in prenesene na SRD. Za osebo, zoper katero je uveden kazenski postopek, obstaja le sum, da je storila kaznivo dejanje, in velja za nedolžno, dokler njena krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Prenos premoženja na SRD naj bi bil torej vezan na dejanje nedolžne osebe. Pravne osebe, ki lastninskega preoblikovanja še niso zaključile, so postavljene v slabši in neenakopraven položaj v primerjavi s pravnimi osebami, ki so to že storile – ne glede na to, ali je bil zoper njihove odgovorne osebe uveden kazenski postopek, in tudi ne glede na to, ali je bila odgovorna oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje. Izpodbijana določba naj bi bila tudi tako široka in nedorečena, da jo je mogoče tolmačiti na različne načine, in naj bi zato ne dajala nikakršne pravne varnosti.
