Statut Občine Kamnik

4300. Statut Občine Kamnik

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 76/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 16. seji dne 24. 9. 2008 sprejel

S T A T U T
Občine Kamnik

I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE

1. člen

(občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost)

Občina Kamnik je temeljna samoupravna lokalna skupnost.

2. člen

(naselja v Občini Kamnik)

Občina Kamnik (v nadaljevanju tudi: občina) obsega območja naslednjih naselij:

Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podgorje, Podhruška, Podjelša, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik-del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive.

3. člen

(občani Občine Kamnik)

Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) Občine Kamnik so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

4. člen

(samostojnost občine)

Občina varuje koristi občanov.

V okviru ustave in zakonov občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.

5. člen

(sodelovanje občine z drugimi subjekti)

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.

Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko z drugimi občinami združuje v združenja.

6. člen

(občina kot pravna oseba)

Občina je pravna oseba javnega prava, s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljevanju: župan).

Sedež občine je v Kamniku, Glavni trg 24.

7. člen

(pečat, grb, zastava in praznik občine)

Občina ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredi grb Občine Kamnik, ob krožnici napis »Občina Kamnik« in pod grbom napis »Kamnik«.

Organi občine in občinska uprava imajo pečat, v katerem je poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena, ob krožnici pod napisom »Občina Kamnik«, še napis z nazivom organa.

Občina ima grb in zastavo, katerih uporaba se določi z odlokom.

Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot ženska in pol kot kača, s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa prvi mesečev krajec.

Zastava je belo-modra z grbom na sredini. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.

Praznik občine je 29. marec, dan rojstva Rudolfa Maistra.

8. člen

(priznanja Občine Kamnik)

Občina lahko za posebne zasluge podeljuje priznanja. Vrsto priznanj in način podeljevanja uredi občinski svet z odlokom.

9. člen

(ožji deli občine)

Na območju Občine Kamnik so ustanovljeni ožji deli občine.

Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Kamnik so določeni s tem statutom in odlokom občine.

Imena in območja ožjih delov občine so:

1.

KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA:

Črna pri Kamniku, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Potok v Črni, Smrečje v Črni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga.

2.

KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA:

Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Črnivška ulica, Dobajeva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Jelovškova ulica, Klavčičeva ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. od 14 do 86), Mengeška pot, Meninska ulica, Perovo (hišne št. 26 in 30), Prvomajska ulica, Rudniška ulica, Slatnarjeva ulica, Šipkova ulica, Ulica Matije Blejca.

3.

KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ:

Brezje nad Kamnikom, Godič, Kršič, Vodice nad Kamnikom.

4.

KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER:

Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Knafličev prehod, Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. od 1 do 14 in od 22 do 29), Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot.

5.

KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA:

Bistričica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika Planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje, Županje Njive.

6.

KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE:

Cankarjeva cesta, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Drnovškova pot, Jeranovo, Molkova pot, Neveljska pot, Podjelše, Polčeva pot, Pot na Jeranovo, Prašnikarjev drevored, Ulica Antona Kotarja Martina, Zduša.

7.

KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK:

Bela (hišne št. od 10 do 11, od 13 do 18 in od 28 do 31), Motnik, Zajasovnik, Zgornji Motnik.

8.

KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE:

Briše, Hrib pri Kamniku, Nevlje, Oševek, Poreber, Soteska, Tučna, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku.

9.

KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG:

Bevkova ulica, Lobodova ulica, Na bregu, Na jasi, Novi trg, Palovška cesta, Perkova ulica, Perovo (razen hišnih št. 26 in 30), Pot na Dobravo, Pot v Rudnik, Prisojna pot.

10.

KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO:

Bakovnik (hišne št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 1, 2, 3, 3d, 4a, 5d, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica.

11.

KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE:

Podgorje, Korenova cesta.

12.

KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA:

Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica, Veliki Rakitovec.

13.

KRAJEVNA SKUPNOST SELA:

Bela Peč, Markovo, Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovinja Peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo.

14.

KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS:

Loke v Tuhinju, Pirševo, Podhruška, Potok, Snovik, Srednja vas pri Kamniku, Vaseno.

15.

KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA:

Bistriška cesta, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška cesta, Gubčeva ulica, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta, Kolenčeva pot, Koroška cesta, Livada, Mala pot, Mlinarska ulica, Nova pot, Nožiška cesta, Obrtniška ulica, Orehova ulica, Pibernikova cesta, Poljska cesta, Pot iz vasi, Primoževa ulica, Radomeljska cesta, Sončna ulica, Spodnji log, Stegne, Šrajerska ulica, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot.

Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek, Šmartno v Tuhinju.

17.

KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ:

16.

KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU:

Bela (hišne št. od 1 do 9, 12, in od19 do 27), Okrog pri Motniku, Špitalič.

18.

KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ:

Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črni Vrh v Tuhinju, Golice, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali Hrib, Stara Sela, Veliki Hrib, Zgornji Tuhinj.

19.

KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE:

Košiše (hišne št. od 15 do 21a), Laniše, Tunjice, Tunjiška Mlaka.

20.

KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK:

Rudnik pri Radomljah, Volčji Potok.

21.

KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ:

Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Velika Lašna, Vranja Peč, Zgornje Palovče.

22.

KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE:

Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica, Kranjska cesta, Ljubljanska cesta (hišne št. 1a, 1b, 1c, 1č, 3a, 3b, 3c, 4, 5, 5b, 6, 7, 7a, 8, 9, 10), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica Frančka Miha Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica Kamniško – zasavskega odreda, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica.

II. NALOGE OBČINE

10. člen

(naloge občine)

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1.

normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

-

sprejema statut in druge predpise občine,

-

sprejema proračun in zaključni račun občine,

-

načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

-

predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,

-

sprejema programe razvoja občine;

2.

upravlja občinsko premoženje tako, da:

-

ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

-

pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

-

sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

-

sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

3.

omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

-

spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

-

sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

-

pospešuje gospodarski razvoj,

-

sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

-

z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;

4.

ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

-

v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

-

sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

-

spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

-

spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

-

gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

-

v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

-

sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov;

5.

skrbi za lokalne javne službe tako, da:

-

zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

-

nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

-

gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

6.

zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

-

ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

-

v skladu z zakoni in finančnimi možnostmi omogoči izvajanje nadstandardnih programov,

-

sodeluje z vzgojno izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,

-

z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

-

ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

7.

pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

-

spremlja stanje na tem področju,

-

pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

-

sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami;

8.

pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

-

omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

-

določa občinski program športa,

-

zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

-

z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

-

sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine;

9.

skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

-

izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

-

spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

-

sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

-

sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

-

z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini,

-

sodeluje z vodstvom potencialnih onesnaževalcev okolja z namenom uresničevanja določb zakona, ki se nanašajo na varstvo okolja;

10.

upravlja, gradi in vzdržuje:

-

občinske ceste, ulice in javne poti,

-

površine za pešce in kolesarje,

-

igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

-

javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;

11.

skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih nesreč in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

-

organizira reševalno pomoč ob požarih,

-

organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

-

zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

-

zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

-

sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

-

opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi nesrečami;

12.

ureja javni red tako, da:

-

sprejema ustrezne splošne akte ter programe varnosti,

-

določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

-

ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

-

organizira občinsko redarstvo,

-

opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

-

opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;

13.

v okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

-

ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

-

določanje namembnosti prostora,

-

gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

-

evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

-

zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

-

druge lokalne zadeve javnega pomena.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

11. člen

(organi občine)

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Člani in članice občinskega sveta (v nadaljevanju tudi: svetniki), župan in podžupan oziroma podžupanja (v nadaljevanju: podžupan), so občinski funkcionarji.

Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.

12. člen

(javnost dela občinskih organov)

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Občina Kamnik v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja dostop do informacij javnega značaja.

13. člen

(potrebna večina navzočih za sprejemanje odločitev)

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina njihovih članov.

2. Občinski svet

14. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

-

sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine;

-

sprejema občinski proračun in zaključni račun;

-

sprejema delitveno bilanco občine;

-

se seznani in obravnava letna poročila o poslovanju občinskih javnih služb in vseh družb, v katerih ima občina lastniški delež;

-

v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;

-

določa lastne vire financiranja;

-

sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, lahko pa določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine pod določeno vrednostjo sprejme župan;

-

določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;

-

daje soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij;

-

določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače;

-

odloča o uvedbi občinskega samoprispevka;

-

odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pod pogoji, določenimi z zakonom;

-

daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v pristojnosti občinskega sveta;

-

na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;

-

potrjuje mandate svetnikom ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;

-

imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;

-

določa vrste in način opravljanja lokalnih javnih služb;

-

potrjuje začasne nujne ukrepe;

-

nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

-

razpisuje referendum;

-

daje pobude za sklic zborov občanov;

-

odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače;

-

ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;

-

daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;

-

imenuje in razrešuje člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;

-

s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet;

-

sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba;

-

odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

15. člen

(volitve občinskega sveta)

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo.

Volilno pravico imajo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

16. člen

(konstituiranje občinskega sveta)

Občinski svet ima 29 članov.

Člani občinskega sveta se volijo na štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.

Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:

-

mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,

-

mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,

-

mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če župan v predpisanem času ne skliče seje, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.

17. člen

(nepoklicnost in nezdružljivost opravljanja funkcije svetnika)

Svetniki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija svetnika ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Svetnik, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije svetnika.

18. člen

(predčasno prenehanje mandata svetniku)

Predčasno prenehanje mandata svetnika ureja zakon.

Razlogi za prenehanje mandata svetnika se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi svetnika.

Svetniku preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega svetnika določa zakon.

19. člen

(župan kot predstavnik občinskega sveta)

Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pisno pooblasti podžupana ali drugega svetnika. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni svetnik, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši svetnik.

20. člen

(sklic seje)

Občinski svet dela in odloča na sejah.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

Župan skliče sejo na lastno pobudo, mora pa jo sklicati tudi, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov. V tem primeru mora biti seja v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

21. člen

(predlog dnevnega reda seje)

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan po posvetovanju z vodji svetniških skupin in samostojnimi svetniki. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet.

Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti točka dnevnega reda rezervirana za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu ali direktorju občinske uprave.

22. člen

(predlogi aktov za obravnavo in sprejem)

Vsak svetnik lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

23. člen

(javnost seje)

O predpisu

Citati

Statut Občine Kamnik