Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-2743/2013, stran 8414 DATUM OBJAVE: 6.9.2013
RS 73-2743/2013
2743. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8), v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/11) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 28. redni seji dne 27. 8. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica
1. UVODNE DOLOČBE
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1)
S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju tudi OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o., pod številko IS-1/07.
(2)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju tudi občina) in varstvenih zahtev določa:
-
izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
-
usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
-
območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani,
-
območja razpršene poselitve.
(3)
V izvedbenem delu OPN določa:
-
območja namenske rabe prostora,
-
prostorske izvedbene pogoje,
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(vsebina in oblika OPN)
(1)
Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2)
Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz poglavij:
1.
Uvodne določbe
2.
Strateški del
2.
1 Splošne določbe
2.
2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.
3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.
4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.
5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.
6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.
7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.
8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.
9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3.
Izvedbeni del
3.
1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.
2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
3.
3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.
4 Ohranjanje kulturne dediščine in narave, varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.
5 Podrobnejši PIP za posamezne PNR
3.
6 PIP na območjih predvidenih OPPN
4.
Prehodne, posebne in končna določba.
(3)
Priloge odloka so:
Priloga 1: Posebni PIP za posamezne EUP (PPIP)
Priloga 2: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
Priloga 3: Podrobni PIP za postavitev objektov za oglaševanje.
(4)
Kartografski del občinskega prostorskega načrta vsebuje:
a)
strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica (M
1:50.000)
II.a Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna
infrastruktura (M 1:50.000)
II.a.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – shema
prometne infrastrukture (M 1:50.000)
II.b Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska
in komunikacijska infrastruktura (M 1:50 000)
II.c Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska
infrastruktura (M 1:50.000)
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
(M 1:50.000)
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M
1:50.000)
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje,
razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega
prostora (M 1:50.000)
VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
VII. Koncept prostorskega razvoja Ivančne Gorice in Stične
(M 1:7.000)
VIII. Koncept prostorskega razvoja Ambrusa (M 1:5.000)
Koncept prostorskega razvoja Muljave (M 1:7.000)
Koncept prostorskega razvoja Krke (M 1:6.000)
IX. Koncept prostorskega razvoja Šentvida pri Stični (M
1:8.500)
Koncept prostorskega razvoja Zagradca-Fužine (M
1:7.000)
Koncept prostorskega razvoja Višnje Gore (M 1:7.000)b) izvedbeni del:
1.
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:55.000)
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3.
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000) (listi 1–56)
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi 1–56)
5.
Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest
5.
1 Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil
5.
2. Prečni profili javnih cest.
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1.
izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2.
prikaz stanja prostora,
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5.
obrazložitev in utemeljitev OPN,
6.
povzetek za javnost in
7.
okoljsko poročilo.
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, pomenijo:
-
DPN: državni prostorski načrt,
-
EO: enostavni objekt,
-
EUP: enota urejanja prostora,
-
FI: faktor izrabe gradbene parcele,
-
FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
-
GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture,
-
NO: nezahtevni objekt,
-
NRP: namenska raba prostora,
-
OPN: občinski prostorski načrt,
-
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
-
PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
-
PNR: podrobnejša namenska raba prostora,
-
RPE: register prostorskih enot,
-
UN: urbanistični načrt,
-
PM: parkirno mesto.
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
1.
Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2.
Avtobusna postaja je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3.
Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4.
Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi) s svetlo višino 1,6 m in več.
5.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž objekta (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6.
Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
7.
Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
8.
Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
10.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,8 m.
11.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
12.
Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. FZP za gradnjo zidanice, hrama ali vinotoča, vinske kleti: vsaj polovico zahtevane površine morajo sestavljati zemljiške parcele, ki se medsebojno stikajo. Preostali del so lahko dislocirane zemljiške parcele, ki so znotraj tega vinogradniškega območja. Vsa zemljišča morajo biti v lasti investitorja gradnje stavbe.
13.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
14.
Glavna fasada je najpomembnejša, kakovostna in mestotvorno oblikovana fasada stavbe, ki je obrnjena proti javnemu prostoru.
15.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
16.
Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
17.
Klet (K) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
18.
Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
19.
Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
20.
Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
21.
Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik.
22.
Mansarda (M) je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
23.
Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora, oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
24.
Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
25.
Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
26.
Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
27.
Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
28.
Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura moderne in novejša) in materialov.
29.
Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na samostoječe table oziroma stenske table, plakatne stebre in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, usmerjevalne table, turistične informacijske table, označevalne table objektov kulturne dediščine in varstva narave, transparenti, platna na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno.
30.
Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
31.
Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu), ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
32.
Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega vodno in priobalno zemljišče.
33.
Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
34.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo ter zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
35.
Podstrešje (p) je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
36.
Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni mogoče, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
37.
Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
38.
Priobalno zemljišče: zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Krka) 15 metrov od meje vodnega zemljišča (oziroma najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območja naselja), na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča, če predpis s področja voda ne določa drugače.
39.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
40.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
41.
Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine in ki ni kulturni spomenik.
42.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
43.
Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
44.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
45.
Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
46.
Sprememba rabe objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
47.
Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
48.
Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49.
Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov, ter določi podrobne izvedbene pogoje. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
50.
Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
51.
Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, predviden za načrtovano GJI, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
52.
Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe GJI, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
53.
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
54.
Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
55.
Vinska klet je gospodarski objekt z visoko tehnološko opremo za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter pridelavo in shranjevanje vina. Del površin lahko zavzemajo prostori za degustacijo, točenje vina in občasno bivanje. Zasnova objekta se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta.
56.
Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
57.
Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58.
Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
59.
Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za potek prometa.
60.
Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in drugi predpisi.
(3)
Kadar se pomen izrazov iz tega člena in iz drugih členov tega odloka, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2 STRATEŠKI DEL
2.1 Splošne določbe
(splošne določbe)
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(stanje in značilnosti prostorskega razvoja občine)
(1)
Občina Ivančna Gorica se je leta 1994 oblikovala iz dela nekdanje Občine Grosuplje. S površino 227 km2 in 137 naselji v 12 krajevnih skupnostih je ena večjih občin v Sloveniji. Ob zadnjem popisu prebivalstva (2002) je v občini živelo 13.567 prebivalcev, po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. 1. 2013 pa 15.810 prebivalcev. Občinsko središče je Ivančna Gorica s 2.036 prebivalci (na dan 1. 1. 2013).
(2)
V obdobju od leta 1995 do 2010 je imela Občina Ivančna Gorica stalen presežek priseljenih prebivalcev glede na odseljene (povprečno 155 prebivalcev na leto), medtem ko je bil naravni prirast šibkejši. Število prebivalcev občine je torej naraščalo predvsem zaradi priseljevanja.
(3)
Zgostitveno območje poselitve je na območjih doline Višnjice, Stiškega in Muljavskega polja ter Šentviške kotline. Za območje Suhe krajine je značilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji, gosteje je naseljena le dolina Krke. Poleg občinskega središča Ivančne Gorice so večja naselja še Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Fužina-Zagradec in Ambrus.
(4)
Skozi občino potekata avtocesta (A2, Ljubljana–Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju, in glavna železniška proga (Ljubljana–Metlika), ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo. V občini je več regionalnih cest, ki potekajo v smereh: vzporedno z avtocestno smerjo, po dolini Temenice od Biča proti Litiji, po dolini Krke, od Zagradca proti Ambrusu ter od Krke proti Mlačevem. Na območju občine je pet železniških postaj: Višnja Gora, Zgornja Draga, Ivančna Gorica, Radohova vas in Šentvid pri Stični.
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1)
Prostorski razvoj Občine Ivančna Gorica je skladen s prostorskimi cilji in zasnovami, sprejetimi na ravni države Slovenije, ter z mednarodnimi izhodišči trajnostnega razvoja, ki gradijo na medsebojnem povezovanju in usklajevanju gospodarskega, prostorskega, družbenega in okoljskega sistema.
(2)
Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(3)
Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
-
Ivančna Gorica se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje na omrežje središč nacionalnega pomena (predvsem na Ljubljano in Novo mesto) ter na medobčinska središča Grosuplje, Trebnje, Litijo;
-
na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo predvsem pomembnejša lokalna središča in lokalna središča;
-
v pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih funkcij in delovnih mest. V pomembnejša lokalna središča se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost;
-
lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, se oblikuje manjša območja za gospodarske dejavnosti;
-
spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine;
-
v urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije;
-
nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij (notranji razvoj naselij);
-
območje Občine Ivančna Gorica spada v dolenjsko arhitekturno regijo. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v prostoru in racionalna organizacija dejavnosti. Prednostna je prenova, ohranjanje oblikovne prepoznavnosti v naseljih, kjer se razvija turizem.
(4)
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica so:
-
skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot,
-
povezanost s sosednjimi in drugimi občinami, s katerimi si deli nekatere upravne funkcije in medobčinsko gospodarsko javno infrastrukturo, kot so občine Grosuplje, Litija, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Mestna občina Ljubljana, Trebnje, Žužemberk idr.,
-
ohranjanje temeljnih značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,
-
ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine,
-
občina ima podeželski značaj, poleg tega pa je v bližini nacionalnega središča, kar je privlačno za bivanje in razvoj turizma, katerega potenciali so premalo izkoriščeni,
-
dobra prometna dostopnost omogoča razvoj dejavnosti v prostoru, še posebej v vodilnih naseljih v bližini avtoceste, na drugi strani pa je dobra dostopnost tudi vzrok za povečanje dnevnih migracij v druge občine.
(cilji prostorskega razvoja občine in razvojni projekti)
(1)
Občina okrepi svojo vlogo v okviru Ljubljanske urbane regije in širše. Ivančna Gorica okrepi svojo vlogo v omrežju naselij in postane moderno ter v širšem prostoru prepoznavno občinsko središče. Občina sprejme prostorske in druge ukrepe za spodbujanje povečanja števila prebivalcev in razvoj delovnih mest.
(2)
Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij. Poselitev se usmerja v večja naselja. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje.
(3)
Zagotavljajo se zadostne površine za razvoj obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Omogoča in spodbuja se razvoj turističnih in športno-rekreativnih dejavnosti. Razvija se javna družbena infrastruktura.
(4)
Občina spodbuja izboljšanje prometne dostopnosti in opremljenosti. Spodbuja se razvoj javnega potniškega avtobusnega in železniškega prometa, oboje v navezavi na sistem »parkiranj in se odpelji« (P+R). Spodbuja se razvoj nemotornih prometnih oblik, kot je kolesarjenje in pešačenje v navezavi na stanovanja ter omrežja turističnih in športno-rekreativnih programov. Vzpostavi se omrežje varnih javnih kolesarskih poti.
(5)
Zagotavlja se ustrezna opremljenost celotnega območja občine z gospodarsko javno infrastrukturo.
(6)
Zagotavlja se ohranjanje naravnih in ustvarjenih kakovosti in prepoznavnosti.
(7)
Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8)
Vse to prispeva k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(9)
Razvojni projekti občine so:
-
izgradnja južne povezovalne ceste in zahodne obvoznice od Ivančne Gorice do Stične,
-
izgradnja in rekonstrukcija povezave vzdolž železniške proge v Višnji Gori in prekategorizacija le-te v regionalno cesto ter obenem prekategorizacija obstoječe regionalne ceste skozi staro mestno jedro Višnje Gore v lokalno cesto,
-
ureditev obvoznice Šentvida,
-
ureditev sistema »parkiraj in se odpelji« (P+R) v Ivančni Gorici in Višnji Gori,
-
ureditev prometno-logističnega centra,
-
vzpostavitev omrežje varnih javnih kolesarskih poti v navezavi na stanovanja in omrežje turističnih in športno-rekreativnih programov,
-
nadgradnja kanalizacijskega sistema,
-
nadgradnja vodovodnega sistema in prevzem vodovodnih sistemov občine v okviru gospodarske javne infrastrukture,
-
ureditev zbirnega centra za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov,
-
zagotovitev kakovostnega komunikacijskega omrežja,
-
ureditev trajnostne ekososeske Marof s centrom zdravja na območju nekdanje farme Stična,
-
ureditev sistem varstva starejših občanov – vzpostavitev medgeneracijskih centrov, varovanih stanovanj in oskrbe na domu,
-
razvoj družbene infrastrukture: zagotovitev ustreznih objektov za vzgojo in izobraževanje ter rekreacijo, ureditev turističnih lokacij in turistično informacijskih centrov,
-
razvoj gospodarskih dejavnosti: gospodarska cona Ivančna Gorica, regijski center za pridobivanje biomase, podjetniški inkubator,
-
postopna nadgradnja urbanistično-arhitekturne in krajinske podobe naselij.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1)
Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.
(2)
Intenziven prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na železnico, avtocesto in regionalne ceste se spodbuja na širšem območju občinskega središča Ivančna Gorica s Stično. Na tem območju se intenzivno razvijajo centralne dejavnosti (predvsem družbene in oskrbne), stanovanja in gospodarske cone. Obenem se varujejo ohranjene naravne prvine, ki zagotavljajo kakovost bivanja – gozdovi in gozdni otoki, parkovne in druge zelene površine, tudi športne. Na Stiškem polju med Ivančno Gorico in Stično se ohranja in razvija kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje bivalnih kakovosti in zdravja ljudi v obeh naseljih.
(3)
Poudarjen prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih vzhodno in zahodno od občinskega središča ter ob regionalni cesti proti Litiji, to je na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve na ugodnih legah. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah, Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu, se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati se v tem prostoru (na zahodu in vzhodu) predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava.
(4)
Vzdržen prostorski razvoj v navezavi na regionalno cesto, kmetijstvo in naravne vire v osrednjem delu občine ob spodnjem toku Višnjice – v naselju Muljava in na širšem območju Muljavskega polja. Predvsem na Muljavi se spodbuja razvoj družbene infrastrukture in centralnih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj, kmetijstva in turizma. Druga naselja se razvijajo predvsem v navezavi na Muljavo in na občinsko središče, ki je s tega območja dobro dostopno.
(5)
Vzdržen prostorski razvoj v dolini Krke v navezavi na regionalne ceste in naravne vire v dolini Krke. Tu se spodbuja razvoj turizma v navezavi na reko Krko ter razvoj kmetijstva (tudi vinogradništva). Predvsem v naseljih Krka in Zagradec – Fužina se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti za območje doline Krke in stanovanj. Omejuje se razpršena gradnja, urejajo se vinogradniška ter počitniška območja. Smiseln je intenzivnejši turistični razvoj, ki mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti.
(6)
Zadržan prostorski razvoj v navezavi na naravne vire se načrtuje predvsem na skrajnem severnem in južnem delu občine. Tu je razvoj je usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo ipd.), ter turizem, ki mora biti usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Na severnem delu občine se razvoj usmerja predvsem v naselje Metnaj, na južnem delu občine pa predvsem v naselje Ambrus. Ambrus se razvija kot lokalno središče, s potrebnimi površinami za stanovanjsko gradnjo, ustrezno družbeno infrastrukturo ter storitvenimi in gospodarskimi dejavnostmi za zadovoljevanje potreb svojega gravitacijskega območja (južnega dela občine).
(7)
Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I.
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1)
Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila različnih tipov in velikosti stanovanj v obstoječih naseljih in predvsem v večjih središčih, načrtujejo pa se tudi zgostitve in zaokrožitve obstoječih poselitvenih območij. Pri tem upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in varčevanje z energijo. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(2)
Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Izboljša se ponudba kvalitetnih delovnih mest, predvsem na območju Ivančne Gorice, Višnje Gore, Šentvida ter Stične, v manjši meri pa tudi na območju drugih lokalnih središč, tako da si ta naselja ne konkurirajo, temveč si medsebojno dopolnjujejo ponudbo. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.
(3)
Razvoj oskrbnih in storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v pomembnejših lokalnih središčih Ivančna Gorica in Višnja Gora ter v lokalnih središčih Šentvid, Stična, Zagradec-Fužina, Muljava, Krka, Ambrus in središču lokalnega pomena Temenici. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo se nove površine ter ureditve za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti, skupaj z ustrezno dostopnostjo, da se doseže visoka kakovost oskrbe prebivalcev in za ohrani zadostno število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju oskrbnih središč.
(4)
Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistična rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi obsežnih območij ohranjene narave se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo in izletništvo zlasti na hribovitih območjih na severnem in zahodnem delu občine ter kopališča v naravnem okolju in vodni športi ob Krki). Spodbuja se razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulturne dediščine (prezentacije in ogledi kulturnih spomenikov in razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti na območjih izjemnih krajin) ter s prireditvami (Stična – samostan, tradicionalne množične prireditve, Muljava – prezentacija Jurčičeve domačije in prireditve, Višnja Gora in Šentvid pri Stični – trški jedri). Ohranjata in razvijata se dejavnosti motokrosa na lokaciji v Culkarjevi dolini nad Šentvidom ter športno letenje s spremljajočimi dejavnostmi na vzletišču pri Šentvidu.
(5)
Sanirajo se obstoječa območja počitniške razpršene gradnje Debeli hrib, Čagoški hrib, Vrh pri Višnji Gori, Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Gabrovčec, Podbukovje in druga zaokrožena območja razpršene gradnje. Ta območja se urejajo z zgoščanjem pozidave, z uvajanjem obveznih gradbenih linij, z zasaditvami potez vegetacije ob glavnih smereh v prostoru, s komunalnim opremljanjem, vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.
(6)
Urejajo se obstoječa vinogradniška območja Debeli hrib, Čagoški hrib, Ambruški vinogradi, Boveljska gora, Češnjice pri Zagradcu in Valična vas in druga območja razpršene poselitve. Ta območja se urejajo z ohranjanjem kulturne (vinogradniške) krajine, tipološkim poenotenjem (vinogradniških) objektov in s komunalnim opremljanjem, vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.
(7)
Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1)
Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. To je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih, gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2)
Ivančna Gorica se razvija kot pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, kot intenzivno upravno, gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično občinsko središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. S tem se poveča koncentracija prebivalstva v Ivančni Gorici in se zmanjšajo težnje po razselitvi in razpršitvi stanovanjske gradnje v manjša naselja in na območja razpršene poselitve.
(3)
Višnja Gora se razvija kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena, kot gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta in območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. Načrtuje se prenovo zgodovinskega jedra Višnje Gore.
(4)
Lokalna središča so Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Zagradec-Fužina in Ambrus. To so gospodarska, zaposlitvena, oskrbna, stanovanjska in kulturno-turistična središča, večji obstoječi oskrbni centri in zaposlitvena središča, ki imajo oziroma se v njih razvijajo javni programi, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem, oskrbne, industrijske-obrtne dejavnosti ipd. Ležijo v prostoru pomembne razvojne osi oziroma območja intenzivnega razvoja, na ravninskih območjih ob pomembnih prometnicah. Omogoča se razvoj gospodarskih dejavnosti, storitev in stanovanj ter ohranja in razvija bivanje v kakovostnih bivalnih okoljih. Dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bivanje, se usmerja v gospodarske cone. Zaradi slabe dostopnosti in demografske ogroženosti se krepi vlogo Ambrusa na južnem delu občine, da se vzpostavlja razvojno središče južnega dela občine.
(5)
Središča lokalnega pomena so Metnaj, Mekinje, Sobrače, Temenica, Radohova vas, Dob pri Šentvidu in Hrastov Dol. Zaradi redkejše poselitve in slabe dostopnosti ter demografske ogroženosti se krepi vlogo Metnaja, Temenice in Hrastovega Dola ter nekaterih drugih naselij na severnem in vzhodnem delu občine. To so naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, preostali sedeži krajevnih skupnosti v občini, ki so hkrati manjši oskrbni centri ali zaposlitvena središča. Poleg njih spadajo sem ostala pomembnejša naselja, v katerih so posamezni javni programi, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, gasilski dom, pomembnejše oskrbne ali obrtne dejavnosti. Središča lokalnega pomena ležijo na območjih izven najpomembnejših razvojnih osi, pretežno ob regionalnih cestah. Spodbuja se ohranjanje prebivalstva, omogočajo se zadostne površine za stanovanjsko gradnjo v okviru organizirane gradnje. Omogoča se razvoj storitev in gospodarskih dejavnosti, ki ne bodo motile bivanja, vendar na za to ustreznih lokacijah. Razvoj mora biti zadržan – omejuje se neustrezne dejavnosti in se ob tem upošteva naravne in ustvarjene danosti.
(6)
Preostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča programa bivanje, in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.
(7)
Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo že izraženo ali predvideno pomembnejšo turistično funkcijo. Na teh lokacijah se turistična funkcija, ki je bodisi vodilna dejavnost na tem območju bodisi spremljevalna, ohranja in ustrezno razvija, ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.
(8)
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1)
Razvijata se prometna in telekomunikacijska infrastruktura in s tem se omogoča hitrejšo fizično dostopnost do dobrin skupnega pomena ter se spodbuja razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo.
(2)
Obstoječe avtocestno omrežje je predvideno za širitev za en prometni pas.
(3)
Predvidene so obvozne ceste oziroma novi cestni koridorji v naseljih Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora.
(4)
Predvidene so rekonstrukcije neustreznih odsekov obstoječega cestnega omrežja. Na posameznih odsekih regionalnih in lokalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke drugih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti, zgradijo se pločniki, avtobusna postajališča, obnovi oziroma postavi se ustrezna prometna signalizacija ter zagotovijo se zadostne površine za mirujoč promet.
(5)
Spodbujata se cestni in železniški javni potniški promet. Uredi se sistem »parkiraj in se odpelji« v širšem območju železniških postaj Ivančna Gorica in Višnja Gora. V ta namen se železniški tovorni terminal prestavi iz jedra Ivančne Gorice na območje železniške postaje Višnja Gora.
(6)
Vzletišče Šentvid se uredi severno od vasi Dob.
(7)
Daljinska in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in Višnjice ter Temenice. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
(8)
Naselja, ki nimajo centralnih funkcij, imajo prednost pri izboljšanju prometnega omrežja in javnega prevoza do najbližjega oskrbnega središča.
(9)
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. II.a in II.a.1.
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1)
Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se v čim večji meri ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave se prilagodi pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja zdravega bivalnega okolja, narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora.
(2)
Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (Muljavsko polje, območje Šentvida pri Stični in Doba ipd.). Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije (območje Krke, Temenice in Višnjice, sklenjena gozdna območja ter suhi travniki in mozaična izmenjava obdelovalnih površin, pašnikov in gozdnih zaplat v Suhi krajini). Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine, po potrebi pa tudi z izvajanjem komasacij in melioracijskih ukrepov za izboljšanje možnosti za obdelavo tal.
(3)
Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju, tudi v okviru razvoja turizma in prizadevanj za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4)
Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Ohranjajo, vzpostavljajo in oblikujejo se gozdni robovi ter skupine drevja, posamezna drevesa, živice, protivetrni pasovi in omejki zunaj gozda.
(5)
Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja predvsem v kamnoloma Podsmreka in Sobrače. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin se po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehta, če je smotrno opredeliti nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin.
(6)
Območja razvoja dejavnosti v krajini so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1)
Zagotavlja se ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Ivančna Gorica, kot primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem na območjih izjemnih krajin: izvir Krke in Trebnja Gorica, dolina zgornje Krke med izvirom in Fužino, območje med Oslico, Leščevjem, Kravjakom in Laškovcem, Muljavsko polje, območje med Kitnim vrhom, Gabrovko in Tolčanami, dolina zgornje Temenice na območju Radanje vasi in Vrha pri Sobračah, območje med Leskovcem, Selami pri Višnji Gori in Kamnim Brdom, območje med Metnajem, Dobravo in Pristavo nad Stično, območje med Šentpavlom, Radohovo vasjo in Dobom pri Šentvidu, območje med Kalom, Ambrusom, Primčo vasjo, Višnjami in Brezovim Dolom ter območje ob Sušici in Trebežu.
(2)
Ohranjajo se posamezne prvine prepoznavnosti krajine na območju občine, kot so gozdna območja v Suhi krajini in na osredjem ter severnem delu občine, dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače) ter značilni arhitekturni členi (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev, gradovi) in značilna zgradba vinogradniških krajin (Velike in Male Reberce).
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju Krke, Temenice, Višnjice in drugih vodotokov ter obvodnega sveta, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavljata ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1)
GJI se razvija tako, da so zagotovljene trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda na celotnem območju občine.
(2)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. IIa, IIa.1, IIb in IIc.
2.4.1 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1)
Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(2)
Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje omogočajo dober dostop do gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti ter do pomembnejših turističnih točk. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.
(3)
Ob gradnji, rekonstrukciji ali investicijsko vzdrževalnih delih na državnih in občinskih cestah se po potrebi načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.
(4)
V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnjo novih in rekonstrukcije obstoječih cestnih povezav rešuje skupaj s sosednjimi občinami.
(5)
V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
(lokalno cestno omrežje)
(1)
Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče in občinsko središče Ivančno Gorico, v pomembnejše lokalno središče Višnja Gora ter v lokalna središča Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Zagradec – Fužina, Krka in Ambrus. Vzdržuje in prenavlja se tudi lokalno cestno omrežje za dostop do pomembnejših lokacij s turističnim pomenom.
(2)
Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(železniško omrežje)
(1)
Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječo železniško povezavo nacionalnega pomena Ljubljana–Metlika ter vse obstoječe postaje v Občini Ivančna Gorica.
(2)
Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
(3)
Železniški tovorni terminal se prestavi iz jedra Ivančne Gorice na območje železniške postaje Višnja Gora.
(omrežje kolesarskih stez (poti) in pešpoti ter (drugih) rekreacijskih poti)
(1)
Zagotavljajo se površine za varno odvijanje mirujočega in peš prometa v vseh naseljih.
(2)
Zgradijo se omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
(3)
Vzpostavi se sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav.
(4)
Uredijo se kolesarske steze do turističnih območij po dolini Krke ter do drugih turističnih krajev oziroma območij.
(5)
Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6)
V Ivančni Gorici, Višnji Gori, Stični, Šentvidu pri Stični, Muljavi, Zagradcu s Fužino, Krki in Ambrusu se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.
(7)
Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke ter po počitniških in vinogradniških območjih. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(8)
Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(9)
Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(10)
Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(mirujoči promet)
(1)
V Ivančni Gorici, Višnji Gori, Stični, Šentvidu pri Stični, Muljavi, Zagradcu s Fužino, Krki in Ambrusu ter na območjih s centralnimi dejavnostmi v drugih naseljih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami in glede na prostorske možnosti in omejitve tudi s parkirnimi hišami.
(2)
Gradnja novih javnih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter za stanovalce.
(3)
Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Višnje Gore, stanovanjske soseske ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin.
(4)
Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenih mestnih jedrih oziroma jedrih naselij ne namenjajo za parkiranje.
(5)
Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar zunaj naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
(6)
V naseljih Ivančna Gorica in Višnja Gora se uredijo površine za sistem »parkiraj in se odpelji«.
(vzletišče)
Na območju severno od vasi Dob, pod gričem Grič je predvidena ureditev vzletišča.
(javni potniški promet)
(1)
Med Ivančno Gorico in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet.
(2)
Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se prilagodijo in razširijo avtobusne proge, tako da se stikajo med seboj in z železniškimi postajami ter da so vozni redi vlakov in avtobusov čim bolj usklajeni. Posodobi in razširi se ponudba železniškega potniškega prometa, da so vlaki hitrejši, pogostejši, zmogljivejši in da je vozni red usklajen z avtobusnim. Uredijo se tudi površine za sistem »parkiraj in se odpelji«.
(3)
Avtobusna postaja v Ivančni Gorici se ohrani na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4)
Železniške postaje v Ivančni Gorici, Višnji Gori, Zgornji Dragi, Radohovi vasi in Šentvidu pri Stični se ohranjajo na obstoječih lokacijah. Avtobusne in železniške postaje se preuredijo se v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1)
Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2)
Poveča se zanesljivost oskrbe in uredi se okoljska problematika odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3)
Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Ivančne Gorice in Višnje Gore ter lokalnih središč in zagotavljanje minimalnega infrastrukturnega (komunalnega) standarda manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
(4)
Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma s prostorskim razvojem. Razvija se komunalno in energetsko infrastrukturo v dveh, med seboj usklajenih smereh:
-
s sanacijo stanja: na vseh obstoječih poselitvenih območjih in predvsem na območjih, kjer so objekti že zgrajeni, pa infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacijo stanja z izgradnjo sistemov, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varstva okolja in priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme;
-
z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s pripadajočo infrastrukturo: za vsa nova poselitvena in razvojna območja se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5)
Z ustreznim prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako se zagotovi večnamenskost energetskih objektov, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.
(6)
Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih poselitvenih območij, se izvajajo prioriteto.
(7)
Za celotno območje občine se izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo, s katero se programirajo nadaljnje aktivnosti opremljanja zemljišč za gradnjo vključno s terminskimi plani in viri finančnih sredstev. Programi opremljanja se izdelajo za območje celotne občine vsaj za obstoječo komunalno infrastrukturo, da je mogoče odmerjati komunalni prispevek. Za vse nove investicije se lahko izdelajo podrobni programi opremljanja – lahko za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za manjše posamezno območje ali za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8)
Za infrastrukturne vode se pridobi služnost poteka vodov po posameznih zemljiščih, zato se za novogradnje praviloma pripravlja občinske podrobne prostorske načrte za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je mogoče pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oziroma razlastitve.
(9)
Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in na drugih občutljivih območjih praviloma izvajajo podzemeljsko in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemeljska izvedba lahko bistveno ogrozila dele območij ohranjanja narave, arheološka območja oziroma druga občutljiva območja tal.
(10)
Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanirajo.
(11)
Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov treba upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1)
Vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem: formalno z določitvijo vodovarstvenih območij in aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru. Razvoj dejavnosti na vodovarstvenih območjih se skrbno načrtuje in nadzoruje tako, da ne bo prišlo do kakršnih koli vplivov na kakovost ali količino vodnih virov. Izvaja se sprotno spremljanje stanja vodnih virov ter sprotne izvedbe morebitnih potrebnih sanacijskih ukrepov Potencialni novi vodni viri se raziščejo in ustrezno zaščitijo.
(2)
Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajujejo s sosednjimi občinami.
(3)
Namenska raba prostora na vodovarstvenih območjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri.
(4)
Izhodišče prihodnjega razvoja oskrbe s pitno vodo temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo.
(5)
Na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan) in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, se oskrba s pitno vodo izvaja individualno iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(6)
Na vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se na teh območjih ne načrtujejo.
(7)
Zasebni vodovodi na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se predajo v upravljanje izvajalcu javne službe.
(8)
Za zagotavljanje ustrezne vodooskrbe se predvidi nadomestna oskrba za zelo ranljiv kraški vodni vir Globočec. V ta namen se izvede ustrezne vodovodne povezave med Ivančno Gorico in Globočcem ter zagotovi dodatne količine pitne vode iz ostalih zajetij.
(9)
Predvidena je izgradnja vodohrana Mali Videm, vodohrana Kuželjevec, vodohrana Mali Korinj, vodohrana Kamni Vrh in vodohrana Lučarjev Kal, izvede se vrtina Izirk z izgradnjo vodovoda Leskovška planota. Predvidena je izgradnja vodovoda Korinj ter povezava lokalnega vodovoda Sobrače z javnim vodovodom.
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1)
V sklopu zaščite vodnih virov ter zagotavljanja potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode je eden izmed prioritetnih ciljev izgradnja kanalizacijskih sistemov, prvenstveno na gosteje poseljenih ranljivih območjih.
(2)
Odvajanje odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode na čistilni napravi se v skladu z državnimi izhodišči (operativni program – novelacija) na območju Občine Ivančna Gorica zagotovi na območju naselij Leskovec, Spodnje Brezovo, Dedni Dol, Višnja Gora, Metnaj, Velika Dobrava, Mekinje nad Stično, Gabrje pri Stični, Stična, Velike Češnjice, Male Češnjice, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični, Vir pri Stični,Glogovica, Ivančna Gorica, Malo Hudo, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Mleščevo, Mrzlo Polje, Veliko Črnelo, Škrjanče, Velike Pece, Dob pri Šentvidu, Gorenja vas, Muljava, Hrastov Dol, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebnja Gorica, Znojile pri Krki, Krška vas, Krka, Kitni Vrh, Fužina, Češnjice pri Zagradcu, Zagradec, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Ambrus, Primča vas, Brezov Dol in Višnje.
(3)
Naselja Ivančna Gorica, Višnja Gora, Malo Hudo, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Mleščevo, Mrzlo Polje, Škrjanče, Gorenja vas, Stična, Gabrje pri Stični, Mekinje nad Stično in Vir pri Stični imajo oziroma bodo imela urejen sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na CČN Ivančna Gorica. Naselja Šentvid pri Stični, Petrušnja vas, Pristava vas, Male Češnjice, Velike Češnjice in Šentpavel na Dolenjskem imajo urejen sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na CČN Šentvid pri Stični.
(4)
Za vsa preostala naselja se prouči ekonomičnost izgradnje kanalizacijskega sistema z lastno čistilno napravo ali navezavo na čistilno napravo sosednjega naselja. Mogoča je tudi uporaba individualnih sistemov, kot so nepretočne greznice in male čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč.
(5)
Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.
(6)
Odpadno padavinsko vodo se praviloma po najkrajši poti odvede v vodotoke ali ponika, kjer je to mogoče. Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpusti očistijo.
(7)
Pri gradnji čistilnih naprav se zaradi ranljivosti podzemnih voda zagotovi najvišja možna stopnja čiščenja. Izpusti iz čistilnih naprav se praviloma ne načrtujejo neposredno v ponore in jame. Na iztoku iz čistilnih naprav se zagotovi merilno mesto za nadzor kakovosti očiščene vode. Čistilne naprave se locirajo v takšni oddaljenosti od vodotokov, da se zagotovi ohranjanje brežin in strug vodotokov.
(8)
Postavitev in delovanje lokalnih čistilnih naprav mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Male čistilne naprave morajo biti izvedene skladno z določitvami predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(ravnanje z odpadki)
(1)
Pri ravnanju z odpadki se spodbuja preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje), tako da na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov pride le najmanjša možna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov. Predvidena je izgradnja zbirnega centra za komunalne odpadke pri CČN Šentvid pri Stični in zbirnega centra za komunalne odpadke pri CČN Ivančna Gorica.
(2)
Zbiranje odpadkov je v Občini Ivančna Gorica urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih. Predelava in odlaganje odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki in odlagališču Špaja dolina.
(3)
Na območju občine se lahko uredita zbirni center za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov ter odlagališče inertnih gradbenih odpadkov na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in s pripravo OPPN.
(oskrba z energijo)
(1)
Zasnova oskrbe občine z energijo mora temeljiti na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.
(2)
Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sonca.
(3)
Za območja z razpršeno gradnjo izven urbanih območij se lahko v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija, male HE) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene že uporabljene vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v prostor.
(4)
Na območju Občine Ivančna Gorica ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Najbližji skladišči za potrebe občine sta centralno skladišče v Zalogu pri Ljubljani in skladišče Ortnek v Občini Ribnica.
(5)
Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Preko Občine Ivančna Gorica je predvidena izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Grosuplje–Trebnje. Predvidena je tudi izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Ivančna Gorica. Z gradnjo RTP Ivančna Gorica se bo bistveno izboljšalo napetostno in oskrbno stanje v občini.
(6)
Vzporedno z izgradnjo predvidenega daljnovoda DV 2x110 kV bo potekala tudi kablitev in vpeljava obstoječih 20 kV izvodov na območju širše okolice RP 20 kV Ivančna Gorica v predvideno RTP 110/20 kV Ivančna Gorica.
(7)
Skladno z razvojem naselja Ivančna Gorica je predviden koncept oblikovanja 20 kV zemeljske zanke, ki bo prevzela napajanje večjega dela transformatorskih postaj na območju naselja.
(8)
V sklopu dolgoročnega razvoja distribucijskega omrežja je predvidena podvojitev daljnovoda DV 20 kV Zagradec od RTP 110/20 kV Ivančna Gorica do odcepa za TP 20/0,4 kV Krka ter izgradnja 20 kV povezave med Ilovo Goro in Krko.
(9)
Na območju občine je predvidena izgradnja enaindvajset novih transformatorskih postaj TP 20/0,4 kV. Novogradnje bodo potekale na območju naselij Stična, Mekinje nad Stično, Mala Dobrava, Čagošče, Temenica, Pristava pri Višnji gori, Zavrtače, Spodnja Draga, Velike Pece, Dob pri Šentvidu, Sela pri Dobu, Gorenja vas, Oslica, Krka, Podbukovje, Veliko Globoko, Fužina, Pristavlja vas, Gabrovka pri Zagradcu, Zagradec in Ivančna Gorica.
(10)
Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(11)
V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar se upošteva pri posegih v prostor v bližini daljnovodnega omrežja.
(12)
Preko območja občine je načrtovana gradnja prenosnega plinovoda M5 Vodice–MRP Jarše (Ljubljana)–Novo mesto. Načrtovana je gradnja merilno regulacijske postaje (MRP) Ivančna Gorica za oskrbo večjih poselitvenih območij v občini.
(13)
Z izgradnjo prenosnega plinovoda se omogoči izvedba distribucijskega plinovodnega omrežja na gosteje poseljenem delu občine – predvidoma na širšem območju Ivančne Gorice, Stične in Šentvida pri Stični. Morebitni razvoj omrežja je smiseln še na območju Višnje Gore.
(14)
Zemeljski plin bo predstavljal dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih in obrtno industrijskih conah oziroma predvsem na mestih večjega zgoščevanja odjema. S tem se poveča možnost uporabe plina v industriji in v napravah za soproizvodnjo toplote in energije.
(15)
Do izgradnje plinovodnega omrežja se pri vseh večjih posegih praviloma preveri možnost začasne uporabe utekočinjenega naftnega plina, tako da se predvsem v novih in večjih soseskah ter ob večjih prenovah ali novogradnjah praviloma vgrajuje omrežje plinovodov, ki se do priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje napaja iz večjih postrojenj za utekočinjen naftni plin.
(16)
V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar se upošteva pri posegih v prostor v bližini plinovodnega omrežja.
(komunikacijsko omrežje)
(1)
Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se bo v prihodnjih letih nadgradilo s sistemom UMTS, omogočena pa bo tudi vpeljava prihajajočih tehnologij.
(2)
Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dopustna pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.).
(3)
Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije, s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(4)
V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območjih novogradenj, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami v sklopu prenov naselij oziroma do vseh obstoječih objektov.
(5)
Omrežje kabelske televizije in kabelskega interneta, ki je razvito v Ivančni Gorici, Viru pri Stični, Stični in Šentvidu pri Stični, se medsebojno poveže v enovit sistem, načrtovana je zgostitev odjema.
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1)
Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2)
V pomembnejših lokalnih središčih, v lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(3)
Počitniška gradnja se praviloma ureja z zapolnjevanjem obstoječih območij počitniške gradnje, kot prenova notranjih rezerv naselij ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij.
(notranji razvoj naselij)
(1)
Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se odstranijo, prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi.
(2)
Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno (lahko tudi s sodobnimi arhitekturnimi principi) prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti.
(3)
Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in z grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(4)
Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.
(5)
Razvrednotena območja in objekti se sanirajo s prenovo obstoječe oziroma opuščene dejavnosti ali z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč.
(6)
Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(prenova naselij)
(1)
Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2)
Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška, trška in mestna jedra (naselbinska dediščina).
(3)
Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška in mestna jedra oziroma deli naselij).
(4)
Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.
(5)
Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(6)
Ohranjajo in prenavljajo se tudi druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (gradovi, cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
(7)
Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(8)
Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskih jeder Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Stične ter jeder drugih naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Krka, Zagradec, Fužina in drugi). Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.
(9)
Prenova naselij, ki so spomenik ali registrirana nepremična kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskega načrta za prenovo, strokovne zasnove s konservatorskimi izhodišči in kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1)
Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2)
Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.
(3)
Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.
(4)
V pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih se stanovanja in druge dejavnosti načrtuje tudi v okviru prenov in sanacij degradiranih urbanih in krajinskih območij, s čimer se zagotovijo zaokrožitve in zgostitve pozidave.
(5)
V preostalih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(6)
Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na robove naselij, kar bo omogočalo bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno s 37. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(7)
Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi na vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
(8)
Območja razpršene poselitve se sanirajo na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev z zaokroževanjem.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2)
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica).
(3)
Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča in središča lokalnega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(4)
Za ureditve gospodarskih con, zlasti pa za tiste na ranljivih območjih, se pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preverijo tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem, bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami.
(5)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v pomembnejši lokalni središči in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(6)
Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti.
(7)
Kmetije se iz prostorsko utesnjenih lokacij v naseljih (brez ustreznih razvojnih možnosti) praviloma preseli na lokacije na robovih vasi.
(8)
Na območju pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjska stavba, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo domovi za starejše občane, mladinski domovi, medgeneracijski centri in druge oblike skupnih nastanitev, kar se zagotavlja predvsem v večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti.
(9)
Izven pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se spodbujajo prenove objektov in površin, potrebne površine za novogradnje pa se zagotovijo glede na velikost, vitalnost in komunalno opremljenost posameznega naselja.
(10)
V vaških naseljih se spodbujajo dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ter za katere je mogoče urediti dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Pod temi pogoji se razvijajo:
-
centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja;
-
družbene dejavnosti kot so enote osnovnih šol, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.,
-
turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter
-
mirne obrti in storitve, ki ne zmanjšujejo bivalnih kakovosti ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.5.3 Razpršena poselitev
(razpršena poselitev)
(1)
Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorci oblikovale različne oblike razpršene poselitve, ki se ohranjajo:
a)
razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami na vinogradniških območjih in njihovih delih. Takšna območja so na Debelem hribu, Čagoškem hribu, Boveljski gori, Ambruških vinogradih, Češnjicah pri Zagradcu, pri Valični vasi ipd.
b)
zaokrožena območja razpršene poselitve izven vinogradniških območij s skupinami objektov oziroma domačij so pri Peščeniku, Bukovici, Podsmreki, Leščevju, Kompoljah – Sušici, Bogi vasi idr.
c)
razpršena poselitev izven vinogradniških območij kot posamezni objekti oziroma domačije, razpršene po celotnem območju občine:
-
posamezne domačije, kmetije, stanovanjske hiše zunaj strnjenih naselij v okviru avtohtonega poselitvenega vzorca,
-
turistične, rekreacijske in športne ureditve v odprtem prostoru,
-
objekti v obvodnem prostoru Krke in drugih vodotokov (žage in mlini, ribogojnice ipd.),
-
lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
-
objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (gradovi, cerkve, kapelice, znamenja ipd.)
-
ipd.
(2)
Razpršena poselitev – vinogradniška območja in zaokrožena območja razpršene poselitve izven vinogradniških območij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.
(urejanje razpršene poselitve)
(1)
Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe stavbe in druge ureditve ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih ali nadomestnih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2)
Pri načrtovanju objektov se upoštevajo kvalitete vzorca obstoječe razporeditve in velikosti objektov, tako da se s tem ohranjajo prostorska razmerja in druge značilnosti kulturne krajine.
(3)
Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se ohranja skladnost med različnimi funkcijami posameznih območij. Obstoječa grajena struktura se oblikovno dopolnjuje tako, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, pri tem se zagotavlja smotrna raba prostora.
(4)
Na robu strnjenih naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, katerih razvoj je v obstoječih strnjenih naseljih omejen ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeni sodobno kmetovanje, neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(5)
Zunaj naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti umeščene v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti, npr. rekreacijske ureditve, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, nove kmetije, za bivalno okolje moteči kmetijsko-gozdarski obrati, kot so npr. žage in živinorejske farme, pa tudi posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, spomenik, razstave na prostem.
(6)
Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihovi programi, velikost območij ter funkcionalne navezave na naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo ter optimizirajo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev.
(urejanje vinogradniških območij)
(1)
Vinogradniška območja se ohranjajo in razvijajo kot območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, vina, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2)
Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, da se uredijo dostopi, da se določajo ustrezna namembnost, tipologija in oblikovanje objektov, ustrezne zasaditve, urbana oprema in druge zunanje ureditve.
(3)
Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4)
Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5)
Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo na vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena najmanjša površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
(sanacija razpršene gradnje)
(1)
Na območju občine se ukrepi za sanacijo razpršene gradnje, ki se pojavlja zunaj naselij kot posamične novejše stanovanjske stavbe, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti, usmerjajo glede na tipologijo tega pojava:
a)
razpršena gradnja – počitniška območja, ki se pojavlja v obliki zaokroženih območij pretežno počitniške gradnje zunaj tradicionalnih in strnjenih naselij (npr. Kriška vas, Vrh nad Višnjo Goro, del Čagoškega hriba, del Debelega hriba, Pristava pri Višnji Gori, Gabrovčec – Virje). Ta območja se ohranijo kot stavbna zemljišča, urejajo in sanirajo se skladno s PIP za te EUP ali skladno z OPPN;
b)
razpršena gradnja – zaokrožena območja, ki se pojavlja v obliki posameznih stavb oziroma skupin stavb, razpršenih po celotnem območju občine in se sanira tako, da se vključijo v območja naselij, se opredelijo kot novo naselje ali kot posebno zaključeno območje poselitve, če je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo ter ni v nasprotju z varstvenimi režimi in drugimi omejitvami v prostoru, ter se sanira s komunalnim opremljanjem;
c)
posamična razpršena gradnja, ki se pojavlja v obliki posameznih stavb, razpršenih po celotnem območju občine, in se ji ne opredeli stavbno zemljišče, se ne vključi na območja naselij, se ne opredeli kot novo naselje ali kot posebna zaključena območja poselitve. Samo legalno zgrajena razpršena gradnja brez stavbnega zemljišča se sanira s komunalnim opremljanjem.
(2)
Sanacija v obliki zgoščanja in zaokroževanja se dopusti pri tisti razpršeni gradnji, ki ima že obstoječa stavbna zemljišča, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
(3)
Nova razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev ter z opredelitvijo območij za kompleksno gradnjo.
(4)
Razpršena gradnja – počitniška območja in zaokrožena območja so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
(oblikovna podoba naselij)
(1)
Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora, z ureditvami za racionalno rabo energije in trajnostni promet. Slednji vključuje tudi urejanje površin za pešce in kolesarje ter razvoj javnega potniškega prometa.
(2)
Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3)
Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je mogoče le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4)
Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
(urbanistični načrti)
Za Ivančno Gorico, Višnjo Goro, Stično, Šentvid pri Stični, Muljavo, Zagradec – Fužino, Krko in Ambrus se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
(koncept razvoja naselja Ivančna Gorica)
(1)
Območje urbanističnega načrta Ivančna Gorica obsega poleg strnjene pozidave občinskega središča še območje nekdanje farme Stična, gospodarsko cono Malo Hudo ter vasi Mleščevo in Mrzlo Polje južno od avtoceste. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot pomembnejše lokalno središče – občinsko središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti.
(2)
Jedro Ivančne Gorice se v ožjem smislu razvija med železniško progo in regionalno cesto proti Šentvidu in Višnji Gori. Na tem območju so že razvite mestotvorne dejavnosti, s prenovo in dopolnilnimi gradnjami pa se območje celovito uredi v prepoznavno mestno središče. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v krakih proti avtocesti (trgovski centri ipd.), proti Stični in proti Šentvidu, kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge. Južno od železniške proge (med železniško progo in avtocesto) se razvija novi center Ivančne Gorice z družbenimi in poslovnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami.
(3)
Stanovanjska območja se širijo predvsem na območje med železniško progo in avtocesto na vzhodnem delu mesta, kot organizirana gradnja urbane stanovanjske pozidave. Stanovanja se urejajo tudi v jedru naselja, vendar podrejeno centralnim dejavnostim.
(4)
Območje nekdanje farme Stična (Marof) se uredi kot visoko kakovostna stanovanjska soseska s spremljajočimi programi, kot prepoznavna celota na vizualno in mentalno izpostavljeni lokaciji sredi Stiškega polja, ob Stiškem potoku, na prometno dobro dostopni lokaciji med občinskim središčem in Stično.
(5)
Šolski kompleks se razvija na obstoječi dobro dostopni lokaciji med Ivančno Gorico in Stično z ugodnimi možnostmi za širitev tako izobraževalnih kot športno-rekreacijskih površin.
(6)
Gospodarske dejavnosti se razvijajo na dveh lokacijah: med železniško progo in južno obvozno cesto (gospodarska cona Stransko polje) ter ob zahodni obvozni cesti (gospodarska cona Malo Hudo). Te lokacije so osrednja območja za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini in so zato občinskega in tudi regionalnega pomena. Iz območja tovarne Livar se dolgoročno zaradi konfliktne rabe (bližine strnjenih stanovanjskih območij) umaknejo proizvodne dejavnosti in se nadomestijo s centralnimi dejavnostmi.
(7)
Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdni otoki v neposredni bližini mesta ter obsežne kmetijske površine v zaledju mesta, kar ustvarja privlačno in kvalitetno bivalno okolje. Pomembni prvini sta tudi Stiški potok in Višnjica, katerih obrežja se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih mesta: športni center na zahodnem robu, športno igrišče pri šoli, parkovne površine ob stanovanjskih soseskah ipd., povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(8)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Predvidi se prestavitev obstoječe regionalne ceste R3-646/1195, ki poteka skozi jedro naselja in nivojsko prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto. Potek prestavljene ceste – južne obvozne ceste se predvidi od skrajnega zahodnega dela mesta proti jugu, z izven nivojskim prehodom čez železniško progo, proti obstoječi regionalni cesti R1-216/1367. Severno od naselja Mrzlo Polje se predvidi nova državna cesta, ki bo povezovala regionalni cesti R1-216 in R3-646. Na skrajnem zahodnem delu Ivančne Gorice, na mestu začetka prestavitve obstoječe regionalne ceste, se priključi predvidena lokalna cesta – zahodna obvoznica, ki napaja gospodarsko cono Malo Hudo, v nadaljevanju pa se pri šoli priključi na obstoječo lokalno cesto proti Stični. Na območju Ivančne Gorice se celovito urejata tekoči in mirujoči promet, slednji tudi z izgradnjo parkirnih hiš, ter peš in kolesarski promet. Uredi se sistem parkiraj in se odpelji.
(koncept razvoja naselja Višnja Gora)
(1)
Višnja Gora ima tako zaradi lege tik ob avtocestnem priključku, kot zaradi bogatega zgodovinskega razvoja in številnih razvitih dejavnosti pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot drugo najpomembnejše naselje v občini, kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti. Razvoj območja kulturnega spomenika je usmerjen v njegovo prenovo, revitalizacijo, s poudarkom na izboljšavah obstoječega grajenega tkiva.
(2)
Zgodovinsko jedro Višnje Gore se varuje v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi. Posegi so podrejeni ohranjanju spomenika, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitektur. Za obstoj in razvoj spomenika se predvidi celovita prenova na osnovi konservatorskega načrta za prenovo. V skladu z zgodovinskim značajem mestnega jedra se ohranja stanovanjska funkcija, smiselno dopolnjena z javnim programom v pritličjih. Pobočja reliefnega pomola s starim mestnim jedrom se ohranjajo trajno nepozidana. Ohranjajo se kvalitetne vizure in prepreči se zlitje z novejšimi deli naselja. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v kraku proti zahodu (do osnovne šole), kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: izobraževalne, oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge.
(3)
Novo jedro Višnje Gore se ureja na dobro dostopnem območju v bližini avtocestnega priključka in železniške proge s postajo ter ob regionalni cesti. S prenovo se vzpostavi urejeno in prepoznavno novo mestno središče z mestotvornimi centralnimi dejavnostmi. Dejavnosti, ki niso združljive z naravo jedra naselja, se preselijo na ustreznejše lokacije.
(4)
Obstoječa stanovanjska območja se zapolnjujejo, večja širitev je predvidena na južnem delu naselja, kjer se v obliki organizirane gradnje uredijo nove stanovanjske površine.
(5)
Gospodarske dejavnosti se razvijajo na dobro dostopnih lokacijah ob avtocestnem priključku, ob železnici in regionalni cesti. V pasu med avtocesto, železnico in regionalno cesto se na vzhodnem robu naselja urejajo parkirne površine za tovorna vozila.
(6)
Območje Žabjeka na severni strani avtoceste je zaradi vpliva hrupa z avtoceste ter neugodnih reliefnih pogojev omejeno za razvoj stanovanjskih površin. Ohranja in ureja se jedro Žabjeka s cerkvijo, pokopališčem in drugimi centralnimi dejavnostmi. Na zahodnem robu se tik ob avtocestnem priključku uredi območje centralnih ali sorodnih dejavnosti, ki so vezane na dobro prometno dostopnost in jim hkrati hrup z avtoceste ne prestavlja obremenitve.
(7)
Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdovi, ki segajo vse do strnjene pozidave in nepozidana pobočja reliefnega pomola pod starim jedrom. Obrežja Višnjica se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih mesta: športne površine ob šoli ter na jugu starega jedra, športni center na skrajnem vzhodnem robu ob Višnjici, pokopališče v Žabjeku, zelene cezure ipd., med seboj se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(8)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Večji del obstoječe regionalne ceste skozi mestno jedro se prekategorizira v lokalno cesto. Lokalna cesta na Polževo se v celoti prekategorizira v regionalno cesto. V regionalno cesto se delno prekategorizirata tudi lokalni cesti do priključnih ramp na avtocesto. Predvidi se odsek novogradnje regionalne ceste, ki v nadvozu prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto.
(koncept razvoja naselja Stična)
(1)
Območje urbanističnega načrta Stična obsega poleg naselja Stična še naselja Gabrje na severu ter Vir in Kojino na jugovzhodu. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč za stanovanja s pripadajočimi zelenimi površinami in centralnimi dejavnostmi.
(2)
Stična se razvija v tesni navezavi na občinsko središče Ivančno Gorico, predvsem glede zadovoljevanja potreb po družbenih, oskrbnih, storitvenih in gospodarskih dejavnostih. Prostorsko se med njima trajno ohranja nepozidan prostor – Stiško polje ter gozdni otok med šolo in Virom, da naselji ohranjata svoj značaj in kvalitetnejše bivalno okolje.
(3)
Jedro Stične zaznamuje območje kulturnega spomenika državnega pomena samostan Stična, ki je namenjeno redovnemu življenju cistercijanov in muzejski dejavnosti. Vsi posegi so podrejeni ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika. Izobraževalne, oskrbne, turistične in ostale mestotvorne dejavnosti se razvijajo izven območja spomenika, zlasti ob cesti proti Mekinjam ter v manjšem obsegu v jedru Vira. Stanovanjska območja se zapolnjujejo predvsem na območju Vira in Kojine.
(4)
Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdni otoki ob strnjeni pozidavi ter obsežne kmetijske površine na Stiškem polju, ki se skupaj z urejenimi zelenimi površinami (park ob samostanu, stadion, pokopališče, zelene cezure ipd.), povezujejo v celostno omrežje zelenih površin.
(5)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Šentvid pri Stični)
(1)
Šentvid pri Stični se razvija kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen v urejanje in razbremenjevanje jedra naselja, v krepitev stanovanjskih površin in družbenih dejavnosti ter v prometne ureditve.
(2)
Jedro naselja se ohranja in ureja kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih (izobraževalne, zdravstvene, kulturne ipd.).
(3)
Nove površine za centralne dejavnosti se zagotavljajo ob novi glavni vpadnici v naselje, južno od starega jedra. Na vzhodnem robu naselja se uredi kompleks doma ostarelih, ki se s pešpotmi naveže na jedro naselja.
(4)
Nova stanovanjska območja se v obliki organizirane gradnje urejajo na severnem delu naselja ter v neposredni bližini jedra naselja, kot povezava (zapolnjevanje, notranji razvoj naselja) med obstoječima vzhodnim in zahodnim krakom obcestne pozidave.
(5)
Območje proizvodnih dejavnosti (tovarna Zmaj) se ohranja v obstoječem obsegu, ob potrebi po širitvi pa se celoten kompleks preseli v eno od gospodarskih con, to območje pa se nameni centralnim ali stanovanjskim dejavnostim.
(6)
Razen pokopališča ter manjših ureditev pri posameznih objektih (šola, center za zdravljenje bolezni otrok ipd.) v Šentvidu ni urejenih zelenih površin, zato se urejajo predvsem v sklopu novih stanovanjskih površin in doma za ostarele ter ob Šentviškem potoku. Med seboj se povežejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(7)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Predvidi se rekonstrukcija dela regionalne ceste z izgradnjo krožišča na vstopu v naselje z južne strani. Predvidi se nova lokalna cesta na severovzhodnem delu naselja kot vzhodna obvoznica Šentvida pri Stični.
(koncept razvoja naselja Muljava)
(1)
Muljava ima kot dobro dostopno naselje v osrednjem delu občine pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, pri čemer se predvsem zapolni in oblikuje jedro naselja ter območje ob cerkvi, zapolnjujejo in urejajo pa se tudi nove stanovanjske površine.
(2)
Jedro Muljave se ohranja in ureja na potezi ob regionalni cesti. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih. Na zahodnem robu jedra se predvidi ureditev parkirišč za osebna vozila in avtobuse, ob njem pa ureditev novega gasilskega ali večnamenskega doma.
(3)
Severni, zahodni in južni del naselja se namenjajo stanovanjski pozidavi, pri čemer se pretežno ohranja podeželski značaj naselja (z oblikovanjem objektov, gostoto pozidave ipd.), ob regionalni cesti se lahko oblikuje sodobnejša, bolj urbana stanovanjska pozidava.
(4)
Območje Jurčičeve domačije se ohranja kot ena najpomembnejših turističnih lokacij v občini. Posegi na območje kulturnega spomenika se uskladijo s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(5)
Zeleni sistem je sestavljen iz več manjših lokacij, razporejenih po celotnem območju naselja, ki se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter se povezujejo z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju. Ureja se več manjših parkovnih površin, ki predstavljajo zelene cezure med strnjeno pozidavo, ustvarjajo bolj privlačno bivalno okolje ter ohranjajo podeželski značaj naselja. Ob cerkvi se ohranja prostor za širitev pokopališča. Ob osnovni šoli se urejajo športno-rekreacijske površine. Na južnem delu naselja se trajno ohranja zajeda gozda med stavbna zemljišča.
(6)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Zagradec-Fužina)
(1)
Območje urbanističnega načrta Zagradec-Fužina vključuje naselja Zagradec in Fužina na levem bregu Krke ter Dečjo vas in nekaj zaselkov Grintovca na desnem bregu Krke. Celotno območje je eno pomembnejših naselij v dolini Krke in se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče.
(2)
Ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje jedro naselja, na tem območju se spodbuja razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti. Stari jedri Zagradca (ob cerkvi, pokopališču in osnovni šoli) in Fužine (ob cesti do mostu čez Krko) se celovito prenovita, pri čemer se jedro Zagradca ureja tudi s širitvijo proti vzhodu.
(3)
Stanovanjske površine se razvijajo predvsem na južnem delu območja urbanističnega načrta, v Dečji vasi, kjer se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska soseska.
(4)
Spodbuja se razvoj dejavnosti za obdelavo ali predelavo lesa: žaga, mizarstvo in podobno, na lokaciji, obdani z gozdom vzhodno od naselja. Na jugovzhodnem robu naselja se ohranja območje za gospodarske dejavnosti, pri čemer se zagotavljajo ukrepi proti poslabšanju bivalnega okolja v sosednjih stanovanjskih območjih.
(5)
Osrednji element zelenega sistema predstavlja reka Krka, ki teče skozi območje urbanističnega načrta. Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Ostali elementi zelenega sistema so manjši (igrišče pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Krka)
(1)
Območje urbanističnega načrta Krka obsega poleg jedra na desnem bregu Krke ter pretežno stanovanjskega dela na levem bregu še območje stanovanjske pozidave Mali Videm na jugu. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče z velikim potencialom za razvoj turizma.
(2)
Območje ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje kot osrednja razvojna poteza naselja, z dvema izrazitejšima jedroma: ob cerkvi (staro jedro) in pri mostu (novo jedro). V obeh jedrih ter na območju do osnovne šole se spodbuja razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, pa tudi turističnih. Staro jedro Krke v širši okolici cerkve se celovito prenovi, kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb.
(3)
Stanovanjske površine se razvijajo predvsem kot zapolnitve med obstoječo razmeroma redko pozidavo na severnem in vzhodnem delu naselja ter na Malem Vidmu. V okljuku Krke vzhodno od mostu se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska soseska.
(4)
Turistične dejavnosti se razvijajo na več lokacijah, v obliki turizma na kmetiji, apartmajskega turizma, ureditve info-točke ter druge turistične ponudbe v jedru naselja.
(5)
Osrednji element zelenega sistema je reka Krka, ki teče skozi območje urbanističnega načrta. Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Gorvodno od jedra naselja se ob reki ureja rekreacijska površina. Med strnjenim starim jedrom Krke in novim jedrom pri mostu se ohranja zelena cezura, ki ustvarja bolj privlačno bivalno okolje ter ohranja podeželski značaj naselja. Ostali elementi zelenega sistema so manjši (igrišče pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Ambrus)
(1)
Ambrus se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče, v katerem se zagotavlja oskrba za južni del občine. V ta namen se izboljša družbena infrastruktura, urejajo se nove stanovanjske površine ter površine za centralne dejavnosti, pa tudi območje za gospodarske dejavnosti.
(2)
Osrednji razvojni prostor naselja je na severnem delu, kjer so obsežne še nepozidane površine za gradnjo. Delno se namenijo za razvoj novih centralnih dejavnosti (obrtnih, storitvenih, oskrbnih ipd.), delno pa za nove stanovanjske površine, ki imajo na tem območju ugodno južno orientacijo. Na severovzhodnem delu se lahko z oblikovanjem objektov, gostoto pozidave ipd. ureja sodobnejša, bolj urbana stanovanjska pozidava, na preostalih delih pa se ohranja podeželski značaj naselja.
(3)
Staro jedro naselja se ohranja in ureja kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb. Predvidene so zapolnitve pozidave na še ne pozidanih stavbnih zemljiščih. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti.
(4)
Na južnem robu naselja se ohranja območje za gospodarske dejavnosti.
(5)
Zeleni sistem se v Ambrusu ureja na več manjših lokacijah: športno igrišče, pokopališče, večje vrtače, ki se ohranjajo nepozidane ipd. Ti manjši in med seboj nepovezani deli zelenega sistema se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin s povezavami, ki potekajo vzporedno z glavnimi smermi v prostoru, ter se povezujejo z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6)
Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
(kmetijstvo)
(1)
Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(2)
Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(3)
Na območjih, kjer je velik delež naravnih vrednot in kulturne dediščine, se povečuje delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se uveljavljajo ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo značilnosti tradicionalnih kmetijskih krajin.
(4)
Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč lahko izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novooblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na večjih sklenjenih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vodna telesa. Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(5)
Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6)
Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči.
(7)
Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(8)
Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne namenske rabe prostora.
(9)
Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(10)
V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na robove strnjenih naselij.
(11)
Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni strokovni prostorski preveritvi.
(12)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). Umeščanje turizma na kmetiji se presodi in utemelji z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij.
(13)
Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(14)
Za ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje kulturne krajine se uveljavljajo ukrepi znotraj kmetijskega sektorja, pa tudi na področju ohranjanja narave in drugih področjih (nadomestila za izpad dohodka zaradi različnih varstvenih omejitev, spodbude, izobraževanje in osveščanje kmetov, presojanje vplivov na okolje za kmetijske programe in načrtovane operacije ipd.).
(15)
Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je mogoča na podlagi vsakokratnega presojanja vplivov na okolje.
(gozdarstvo)
(1)
Osnovni cilj ravnanja z gozdovi je ohranjanje in krepitev biološko pestrih, zdravih in stabilnih gozdov z upoštevanjem njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, zlasti pa ohranitev gozdnega kompleksa in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti in vseh funkcij ter ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini.
(2)
Poleg tega se ohranjajo:
-
sonaravni večnamenski gozdovi, ki so trajno in optimalno sposobni opravljati vse vloge ter zadovoljevati potrebe tako uporabnikov gozdov kot širše skupnosti;
-
gozdovi, ki opravljajo ekološke in socialne funkcije 1. stopnje poudarjenosti in področja sklenjenih gozdov ter ravninski gozdovi in ekološko stabilni gozdovi, z rastišču primernimi drevesnimi vrstami ter z malopovršinsko razgibano sestojno zgradbo, odporni na biotske in abiotske negativne dejavnike;
-
gozdovi, ki trajno in optimalno opravljajo med seboj usklajene funkcije gozdov;