Nalaganje dokumenta...
Zakon o poslancih (ZPos)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 48-2228/1992, stran 2830 DATUM OBJAVE: 3.10.1992
VELJAVNOST: od 4.10.1992 / UPORABA: od 23.12.1992
RS 48-2228/1992
Verzija
17 / 17
Čistopis se uporablja od 25.2.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: AKTUALEN.
Časovnica
Na današnji dan, 7.3.2026 je:
- ČISTOPIS
- AKTUALEN
- UPORABA ČISTOPISA
-
OD 25.2.2026DO nadaljnjega
2228. Zakon o poslancih
Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedestvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o poslancih
o razglasitvi zakona o poslancih
Razglaša se zakon o poslanih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 29. septembra 1992.
Št. 0100/102/92
Ljubljana, dne 29. septembra 1992
Predsednik
Milan Kučan l.r.
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O POSLANCIH
O POSLANCIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslanke in poslance državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: poslanci) izvolijo državljani Slovenije po zakonu o volitvah v državni zbor.
2. člen
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora.
3. člen
Poslanci opravljajo funkcijo poslanca poklicno.
4. člen
Poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca.
5. člen
Nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca.
Kandidatu za poslanca ne sme proti njegovi volji prenehati delovno razmerje niti se mu ne sme poslabšati položaj v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature.
Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.
II. PRIDOBITEV IN PRENEHANJE POSLANSKEGA MANDATA
6. člen
Izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru.
7. člen
Državni zbor potrdi poslanske mandate na prvi seji po izvolitvi.
Na prvi seji državnega zbora se najprej izvoli mandatno-imunitetna komisija. V mandatno-imunitetni komisiji morajo biti zastopani predstavniki vseh poslanskih skupin v državnem zboru.
Mandatno-imunitetna komisija pregleda potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavi poročilo za državni zbor. Sestavni del poročila so seznam izvoljenih kandidatov za poslance in potrdila o izvolitvi.
O potrditvi mandatov odloča državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije. O vsakem spornem mandatu odloča državni zbor posebej.
9. člen
Poslancu preneha mandat:
-
če izgubi volilno pravico,
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-
če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
-
če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
-
če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
-
če odstopi.
Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
[Opomba TFL: Določbe nove tretje alineje prvega odstavka in o črtanju tretjega odstavka se začnejo uporabljati z dnem razpisa volitev v Državni zbor, ki se razpišejo vsaj eno leto po uveljavitvi ZPos-H.]
Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
9.a člen
Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena.
Državni organi in samoupravne lokalne skupnosti iz prvega odstavka ter samoupravne narodne skupnosti iz drugega odstavka 10. člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena.
Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.
Poslancu mora biti v postopku ugotavljanja razlogov za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata.
Zoper akt o prenehanju mandata lahko poslanec vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Poslanec o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta.
Postopki za nadomestitev poslanca, ki mu je prenehal mandat, ali nadomestne volitve za novega poslanca se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
9.b člen
Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata poslanca je nujna zadeva.
Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor.
Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan.
Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.
9.c člen
Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov.
Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi.
Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.
Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 9.b člena tega zakona.
Poslancu, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča.
Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, poslancu, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi.
Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, državni zbor obvesti tudi o datumu vročitve sodbe poslancu.
Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.
III. NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE POSLANCA Z DRUGIMI FUNKCIJAMI IN DEJAVNOSTMI
10. člen
Poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini.
Funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti je združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v kateri se te povezujejo. Funkcija poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.
11. člen
Z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.
12. člen
Poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.
Poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.
Najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata mora poslanec prenehati z opravljanjem dejavnosti iz prejšnjih odstavkov. Če tega ne stori, mu preneha mandat.
[Opomba TFL: Določbe spremenjenega 12. člena in o črtanju 13. člena se začnejo uporabljati z dnem konstituiranja Državnega zbora po opravljenih prvih volitvah v Državni zbor po uveljavitvi ZPos-H.]
13. člen
Poslanec sme po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, vendar največ v obsegu, ki ne presega petine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.
Državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa odkloni poslancu opravljanje dejavnosti ali dela, če to vpliva na izvrševanje funkcije poslanca ali ovira objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije.
14. člen