TFL Vsebine / TFLGlasnik

Drugače kot odškodninska odgovornost poslovodnih oseb gospodarskih družb, ki je posebej urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), je ureditev odškodninske odgovornosti direktorjev javnih zavodov v veljavni pravni ureditvi izrazito podhranjena. In ker so odškodninski zahtevki zoper direktorje javnih zavodov izjemno redki, tudi sodna praksa s tega področja še ni ustaljena, zato se pojavljajo vprašanja, na katera sodna praksa še ni odgovorila.

Odškodninska obveznost je obveznost subjekta (odgovorne osebe), da poravna škodo, za katero je odgovoren. Odškodninska odgovornost je tista vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Odškodninske odgovornosti delimo na različne vrste. Poleg delitve na subjektivno (krivdno) in objektivno (odgovornost ne glede na krivdo) odškodninsko odgovornost, poznamo še pogodbeno (poslovno) in nepogodbeno (neposlovno ali deliktno) odškodninsko odgovornost. Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane zato, ker kdo prekrši kakšno pogodbeno (poslovno) obveznost. Gre torej za kršitev pogodbe. Nepogodbena (deliktna) odškodninska odgovornost pa je odgovornost za škodo, ki nastane zato, ker nekdo poseže v tujo korist, ne da bi bil z oškodovancem v kakšni poslovni zvezi.

Direktor zavoda organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktorji javnih zavodov imajo v javnem zavodu praviloma dvojni položaj, in sicer statusnopravni položaj direktorja (poslovodje) in delovnopravni položaj delavca v delovnem razmerju. Direktorje javnih zavodov na ta položaj imenujejo pristojni organi, medsebojne pravice in obveznosti pa nato javni zavod in direktor uredita v pogodbi o zaposlitvi. V imenu delodajalca pogodbo o zaposlitvi z direktorjem javnega zavoda sklepa svet zavoda oziroma njegov predsednik. Razmerje med javnim zavodom in direktorjem javnega zavoda ima tako značilnosti mandatnega razmerja (prvi odstavek 766. člena Obligacijskega zakonika – OZ) oziroma delovnopravnega razmerja.

Medtem ko odškodninsko obveznost direktorjev gospodarskih družb podrobno ureja ZGD-1, se glede vprašanj odgovornosti direktorjev javnih zavodov uporabljajo določbe OZ, eventualno Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon o zavodih (ZZ) kot krovni zakon nima specialnih določb glede odškodninske obveznosti direktorjev zavodov. ZDR-1 pa v 177. členu le na splošno ureja odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju, posebnih določb v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodij pa nima.

Odškodninska odgovornost poslovodnih oseb gospodarskih družb po ZGD-1 ima značilnosti pogodbene (poslovne) obveznosti. Njihova odškodninska odgovornost je strožja kot odškodninska odgovornost preostalih delavcev po 177. členu ZDR-1. Vrhovno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da se odškodninska odgovornost direktorja gospodarske družbe, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, presoja na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah, in ne Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je izpostavilo, da je odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora strožja kot odškodninska odgovornost preostalih delavcev po 182. členu ZDR (zdaj 177. člen ZDR-1), kar je glede na položaj, ki ga zasedajo, razumljivo. Za poslovodno osebo namreč velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost in je torej ZGD-1 v tem smislu v razmerju do ZDR lex specialis.

Pri tem je treba omeniti, da je odgovornost delavca v delovnem razmerju sicer manj stroga, saj slednji v skladu s prvim odstavkom 177. člena ZDR-1 odgovarja samo v primeru, ko škodo povzroči namenoma (dolus) ali iz hude malomarnosti (culpa lata), ne pa tudi, če je škoda posledica njegove navadne malomarnosti (culpa levis). Glede na omenjeno stališče Vrhovnega sodišča torej pogodba o zaposlitvi direktorja (gospodarske družbe) ne razbremenjuje odgovornosti za navadno malomarnost, kot sicer velja za druge delavce. Za odškodninsko odgovornost zaposlenega direktorja gospodarske družbe se skladno s sodno prakso uporabljajo določbe ZGD-1.

Kako pa je z odškodninsko odgovornostjo direktorjev javnih zavodov, za katere določbe ZGD-1 ne veljajo?

Direktorji javnih zavodov so praviloma v zavodu tudi zaposleni. Glede na navedeno se postavlja enako vprašanje, kot se je postavilo za tiste poslovodne osebe v gospodarskih družbah, ki to delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ali za škodo, ki jo direktor povzroči javnemu zavodu (torej delodajalcu), odgovarja na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR-1 (odškodninska odgovornost delavca) ali na kakšni drugi pravni podlagi?

Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Direktor javnega zavoda je torej že po splošnih pravilih OZ dolžan voditi posle s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Izpolnjevati mora obveznosti, ki mu jih nalagajo zakoni, drugi podzakonski predpisi ter pogodba o zaposlitvi. V primerih, ko javni zavod (delodajalec) direktorju očita, da je do škode prišlo zaradi kršitve njegovih obveznosti, ki jih ima po pogodbi o zaposlitvi, ZZ in drugih predpisih, je po mojem mnenju odškodninsko odgovornost direktorja javnega zavoda treba presojati po pravilih OZ o poslovni odškodninski odgovornosti. Po teh pravilih je ekskulpacija povzročitelja škode težja, drugačni (daljši) pa so tudi zastaralni roki za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov.

Čeprav je odškodninska odgovornost direktorjev gospodarskih družb urejena v specialnih določbah ZGD-1, ni razumnega razloga, da bi bila odškodninska odgovornost poslovodje (direktorja) javnega zavoda bistveno drugačna, še posebej pa ne bi smela biti lažja.

V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZFPPIPP (ki velja tudi za javne zavode) mora poslovodstvo (direktor) zagotoviti, da družba (v tem primeru javni zavod) posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke. Direktor javnega zavoda se bo razbremenil svoje odgovornosti za škodo, če bo dokazal, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo. Četrti odstavek 28. člena ZFPPIPP tako smiselno določa, da je direktor javnega zavoda prost odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnal s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja zavodov. Direktor javnega zavoda se lahko sklicuje tudi na razbremenitev odgovornosti iz razlogov, navedenih v 240. členu OZ, v skladu s katerim je direktor javnega zavoda prost odgovornosti tudi, če dokaže, da ni pravilno izpolnil obveznosti zaradi okoliščin, ki jih ni mogel ne preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ni mogel izogniti. Gre torej za vse tiste okoliščine (tveganja), ki jih je direktor javnega zavoda dolžan upoštevati pri izvajanju nalog, vendar se kljub njihovemu ustreznemu upoštevanju uresničijo.

Celoten članek je dostopen za naročnike!