Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3295/2016, stran 11165 DATUM OBJAVE: 2.12.2016

RS 77-3295/2016

3295. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, 24/92, 29/95, 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/10 in 101/10) je Občinski svet Občine Škofljica na 13. redni seji dne 17. 11. 2016 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Škofljica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne infrastrukture.

1.

v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža …). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do tretje gradbene faze. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje,

2.

izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine …), ki je namenjena poslovni dejavnosti.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz tretjega odstavka tega člena se upošteva:

1.

v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

-

za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu in na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske in poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer se upošteva:

a)

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

b)

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene odločitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča na katerem stoji stavba – fundus in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora.

3. člen

Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet in oprostitve, ki so določene na osnovi tega odloka.
Za nepokrite poslovne površine se upošteva samo 50 % površine.

4. člen

Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik …), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.

5. člen

Za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za sakralne objekte se nadomestilo ne odmerja.
Nadomestilo se ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo:

-

za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,

-

za potrebe Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih podobnih organizacij,

-

za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.),

-

za potrebe šolstva,

-

za občinsko lastnino in lastnino občinskih društev.

6. člen

Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine.
Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Škofljica. Na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

7. člen