Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (uradno prečiščeno besedilo – UPB2)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-75/2018, stran 377 DATUM OBJAVE: 12.1.2018
RS 3-75/2018
75. Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (uradno prečiščeno besedilo – UPB2)
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 6/16 – UPB1) je občinski svet na 16. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani, ki obsega:
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 21/12 z dne 19. 3. 2012),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 21/15 z dne 27. 3. 2015),
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani – uradno prečiščeno besedilo – UPB1 (Uradni list RS, št. 6/16 z dne 29. 1. 2016),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 68/17 z dne 1. 12. 2017).
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 21/12 z dne 19. 3. 2012),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 21/15 z dne 27. 3. 2015),
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani – uradno prečiščeno besedilo – UPB1 (Uradni list RS, št. 6/16 z dne 29. 1. 2016),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 68/17 z dne 1. 12. 2017).
Št. 0320-0005/2017-3
Dol pri Ljubljani, dne 20. decembra 2017
Župan Občine Dol pri Ljubljani mag. Janez Tekavc l.r.
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (uradno prečiščeno besedilo – UPB2)
Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani (uradno prečiščeno besedilo – UPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
3. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
4. člen
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
Žalna seja se skliče ob smrti župana, podžupana, člana občinskega sveta in častnega občana.
Žalna seja se lahko skliče tudi v drugih primerih, po presoji župana, lahko tudi na pobudo oziroma predlog državnega protokola.
Obvestilo o žalni seji se posreduje takoj, ko je možno. Na žalno sejo se obvezno vabi tudi ožje družinske člane pokojnega.
5. člen
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik).
6. člen
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v notranjem krogu žiga je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
7. člen
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma dvajset dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo najkasneje v osmih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena, skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
8. člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana
3.
Imenovanje komisije za potrditev mandatov za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
4.
Poročilo komisije za potrditev mandatov in potrditev mandatov članov sveta
5.
Poročilo komisije za potrditev mandatov in ugotovitev izvolitve župana
6.
Poročilo komisije za potrditev mandatov in odločanje o pritožbah kandidatov za župana
7.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
9. člen
Dnevni red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor z naslednjo vsebino:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in s predpisi Občine Dol pri Ljubljani. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno v korist in blagostanje občanov in občank.«
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši prisotni član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane komisije za potrditev mandatov lahko predlaga vsak član sveta. Svet javno glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Komisija za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
10. člen
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za potrditev mandatov potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila komisije za potrditev mandatov posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
11. člen
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandata župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
12. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov sveta komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji.
Člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Predlaganih mora biti najmanj toliko kandidatov kot šteje komisija. Glasovanje o sestavi komisije je javno, svet pa lahko odloči, da se glasovanje na obrazložen predlog opravi tajno. Sestava komisije odraža razmerje glasov, pridobljenih na volitvah.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
13. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej,
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in pravilnikom.
14. člen
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu občinske uprave postaviti vprašanje ter mu lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njegove pristojnosti.
16. člen
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni, ustni in elektronski obliki. Elektronsko zastavljena vprašanja in pobude morajo biti naknadno podpisane, najkasneje do naslednje redne seje.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta, na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pa ne več kot pet minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisoten župan oziroma po njegovem pooblastilu podžupan, direktor občinske uprave ali drug uslužbenec občinske uprave. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če odgovor na vprašanje zahteva podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan oziroma od njega pooblaščena oseba odgovori na naslednji seji.
Ustno ali pisno zastavljeno vprašanje ter odgovor nanj mora biti priložen gradivu za naslednjo sklicano sejo. Kolikor do naslednje seje ni mogoče podati odgovora, se napiše vprašanje in razlog zakaj odgovora ni ter do kdaj predvidoma bo odgovor pripravljen.
Glede postavljene pobude župan poda mnenje ali bo pobudo upošteval oziroma razloge zakaj pobude ne more udejanjiti.
Odgovore na vprašanja, predloge in pobude, ki se nanašajo na pristojnost javnih zavodov in družb v lasti ali solastništvu občine, je občinska uprava dolžna zahtevati v roku trideset dni od dneva prejema vprašanj, predlogov ali pobud.
17. člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
18. člen
Če član sveta ali delovnega telesa ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Če se član delovnega telesa ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
19. člen
Svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
20. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje dvanajst dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Vabila iz prejšnjega odstavka se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če prejemnik s pisno izjavo naroči pa lahko tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
Podpisano vabilo za sejo sveta je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani občine.
21. člen
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na lastno pobudo, na predlog delovnega telesa ali na zahtevo ene četrtine članov sveta. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni član sveta. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa se poda zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred dnevom, določenim za sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 20. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na seji sami, kjer se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
22. člen
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). Odločitev, ki jo član sveta pošlje po elektronski pošti, je lahko posredovana pred začetkom dopisne seje, vendar mora na naslov občine prispeti najkasneje do izteka seje. Vabilo za dopisno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred dnevom, določenim za sejo.
Dopisna seja je sklepčna, če je glasovalo več kot polovica članov sveta.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
23. člen
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
24. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
-
naslov zadeve, s katerim mora biti označena obravnavana problematika,
-
namen in cilj, ki ga želi doseči predlagatelj s predlaganim aktom,
-
pravna podlaga za obravnavo in sklepanje o obravnavani zadevi,
-
navedbo predlagatelja in poročevalca na seji sveta,
-
ocena finančnih posledic, ki bi nastale zaradi sprejema predlaganega akta,
-
obrazložitev akta oziroma gradiva, ki bo predmet obravnave,
-
kadar gre za spremembe in dopolnitve aktov pa tudi prikaz sprememb in dopolnitev veljavnega akta, ki se spreminja in dopolnjuje ter
-
predlog sklepa.
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim župan ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča, kadar ta ni bil predlagatelj, ali pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
25. člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši prisotni član sveta.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
26. člen
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta, z video snemanjem, prenosom in objavo videoposnetkov sej sveta na spletni strani občine, s spremljanjem sej preko elektronskih in drugih medijev.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
Seje sveta se zvočno snemajo.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja se morajo za zvočno in slikovno snemanje ter fotografiranje na seji predhodno najaviti predsedujočemu, ki določi vrsto in obseg zvočnega in slikovnega snemanja ter fotografiranja. Ostali udeleženci seje ne smejo uporabljati snemalnih in drugih naprav v času trajanja seje.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa odredi odstranitev iz prostora.
27. člen
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
28. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
29. člen
Zapisnik pretekle seje se sprejema na začetku seje po sprejetem dnevnem redu.
Član sveta lahko poda pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
30. člen
Svet na začetku seje sprejme dnevni red.
Pri sprejemanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«.
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
31. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.
Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti.
32. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali od njega pooblaščena oseba dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ pet minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če župan ni predlagatelj, poda župan oziroma od njega pooblaščena oseba mnenje k obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet minut.
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razpravo odpre in zapre predsedujoči.
Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut.
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
Ko predsedujoči konča razpravo, se ta ne sme ponovno odpreti.
33. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.