TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Toženkini pritožbi se ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se ugotovi, da obstaja tožnikova terjatev do toženke 3.363,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.144,82 EUR od 1. 12. 2018 do 13. 3. 2019 in od 1.218,36 EUR od 27. 12. 2018 do 13. 3. 2019,

- v II. točki izreka tako, da se ugotovi, da obstaja toženkina terjatev do tožnika 3.431,42 EUR,

- v III. točki izreka tako, da se zaradi medsebojnega pobota terjatev v I. in II. točki izreka zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 3.363,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.144,82 EUR od 1. 12. 2018 do plačila in od 1.218,36 EUR od 27. 12. 2018 do plačila,

- tako, da se doda nova IV. točka izreka, ki se glasi: "Tožbeni zahtevek za plačilo 5.267,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018 do plačila se zavrne.",

- v dosedanji IV. točki, ki postane V. točka izreka, tako, da mora tožnik toženki v 15 dneh povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka 2.243,31 EUR, v pri­meru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

II. Tožnikova pritožba se zavrne in se sodba prvostopenjskega sodišča v izpod­bijanih in nespremenjenih delih II., III. in IV. točke (sedaj V. točka) izreka potrdi.

III. Tožnik mora toženki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka 653,31 EUR.

Da se terjatvi lahko medsebojno pobotata, morata biti zapadli (311. člen OZ). Ker toženkina terjatev za plačilo dobavljenega goriva ob izstavitvi računa št. 48 še ni dospela, prvostopenjsko sodišče materialnopravnega pobota ne bi smelo priznati.

Trditev, da vzrok za zamudo ne izvira iz tožnikove sfere, je pavšalna. Na povsem splošno trditev pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti. Tožnik bi moral določno zatrjevati okoliščine zunanjega sveta (dejstva) in ne le abstraktne znake dejanskega stanu ali splošen opis življenjskega dogodka.