TFL Vsebine / TFLGlasnik

Yuri Sidorovich:
Bilo je ogromno zanimivih projektov in izzivov, težko bi izbral enega ali dva, a naj povem, da sem v dveh državah odprl Deloittovo pisarno – v Belorusiji in Gruziji, kar je precej unikatno. Zdaj smo v Sloveniji oziroma v jadranski regiji postali največja revizijsko-svetovalna hiša. Skoraj vsak projekt je izziv in ko pogledaš nazaj, imaš lep občutek. Ko vidiš zadovoljno stranko in lepe rezultate, ki jih je stranka dosegla s tvojo pomočjo, greš s ponosom naprej.

TFL Glasnik:
Skromni ste, a vaši dosežki so veliki, o njih se piše, govori, ob tem moram spomniti, da ste reden gost na naši konferenci Poslovna forenzika. Na zadnji ste izpostavili kar hude številke: v Sloveniji izgubimo 140 milijonov evrov, kar je 6 odstotkov davkoplačevalskega denarja, na račun korupcije, dodatnih 95 milijonov evrov ob izvajanju investicij na državni ravni. Kako ploh lahko preprečimo podkupnine? Vemo, da se pojavljajo.

Yuri Sidorovich:
Kratko predavanje na to temo bi moralo trajati dve do tri ure in bi le približno odgovoril na vaše vprašanje. Obstajata dva koncepta, preprečevanje prevar in odvračanje od prevar oz. fraud deterrence. Kako vzgajaš otroka? Lahko mu razlagaš, da lagati in krasti ni lepo, in to je en del zgodbe: vzgoja na ravni šole, na ravni univerze, tudi parlamenta, na ravni vse države. Tako kot razlagamo otroku, moramo razlagati tudi poslancu, županu, direktorju, ministru. Včasih smo presenečeni, ko ugotovimo, da ima otrok bistveno več posluha in je bolj dovzeten za to kot kakšen politik visokega ranga.

Če boste otroku samo razlagali, da ne sme delati lumparij, ne boste prišli daleč. Otrok mora vedeti, da če naredi lumparijo, bo temu sledila kazen (čeprav je danes uveljavljena drugačna vzgojna teorija). Lahko govorimo o strahu, kar je drugo poimenovanje za odvračanje od korupcije in prevar. Danes nam pravijo, da lahko otroka dobro vzgojimo brez strahu, nisem pa še slišal za novo teorijo, da lahko korupcijo preprečimo brez strahu, da bo to odkrito in kaznovano. Morda bomo kdaj prišli do take nove teorije. Do takrat ostajata v teoriji preprečevanja prevar percepcija odkritja, da katera koli stvar prej ali slej postane javna, in percepcija kaznovanja: krademo, krademo, a v nekem trenutku jih dobimo po prstih. Žal imamo veliko dela na obeh teh področjih: moralnem in vzgojnem ter na področju odkrivanja in kaznovanja.

TFL Glasnik:
Kje smo v Sloveniji na tem prvem področju, moralnem?

Yuri Sidorovich:
Če se vrnem k vprašanju o tem, na kaj sem ponosen. Ponosen sem na to, da smo v Slovenijo pripeljali novo iniciativo, ki se ji reče Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah. Lani je to potekalo v nekoliko omejenem obsegu, letos smo podpisali skupno izjavo s celim nizom institucij, v tem mesecu pa bomo organizirali novo serijo dogodkov. Naša ekipa izvaja projekt sočasno v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Iniciativa poteke pod častnim pokroviteljstvom predsednikov vseh treh držav.

O tem se mora govoriti. Mediji že še kaj pišejo, v nadzornih svetih, upravah in podobnem pa se o tem nočejo pogovarjati. Politiki se o tem ne upajo pogovarjati, ko županom omenite besedo preprečevanje prevar, pa se začnejo tresti. A vendarle, če želiš živeti bolj zdravo, moraš spregovorit o boleznih, o težavah. Zato upam, da bo naša iniciativa zaživela. Če nam bo to uspelo, bom dal to na seznam stvari, na katere sem ponosen.

Program letošnjega dogodka bo bogat. Ob tem si prizadevamo angažirati univerze, za študente smo recimo razpisali natečaj za najboljši Instagram profil na temo prevar, prihodnje leto načrtujemo vključiti še šole, saj upamo, da je človeka lažje izobraževati kot kaznovati.

TFL Glasnik:
Ali ste pobudnik vi osebno ali Deloitte?

Yuri Sidorovich:
Gre za 20 let staro iniciativo združenja preizkušenih preiskovalcev prevar ACFE, ki je največja mednarodna organizacija na tem področju, mi pa smo ta projekt pripeljali v Slovenijo.

TFL Glasnik:
Na seznamu vidim tudi predsednika računskega sodišča, kaj pa predsednik vlade?

Yuri Sidorovich:
Predsednik Borut Pahor je formalni pokrovitelj, vlada nas načeloma podpira, vendar so njeni člani vedno zelo zasedeni, morda se bo dogodku pridružil kateri izmed ministrov. Ko bodo čez leto ali dve videli, da je stvar zaživela, bodo skočili na ta vlak. Upam, da bo projekt dolgotrajen ter da bo živel in obstajal, tudi ko nas ne bo več.

TFL Glasnik:
Kaj pa vidik kaznovanja pri preprečevanju prevar? Kje smo v Sloveniji? Kaj je po vašem glavna težava - zakonodaja, izvedba, predolgi postopki, tožilstvo?

Yuri Sidorovich:

Sami ste odgovorili na to vprašanje, zato ne bom odkrival tople vode. Da, postopki so absolutno predolgi, prezapleteni, zelo pogosto absurdni. Razumem, da je koncept pravne države pač takšen, kot je, toda če je vsem očitno, da je človek nekaj storil, moramo tudi v okvirih pravne države priti do resnice, do ustreznega zaključka zgodbe. Absolutno spoštujem koncept pravne države, žal pa ta marsikdaj onemogoča delo organov pregona in celotnega sistema za odvračanje od prevar.

Včasih sem vabljen na sodišče na kakšno zaslišanje zaradi kakšne preiskave, ki smo jo opravili, in se ne spomnim primera, da bi bil priča v zgodbi, ki ni stara vsaj deset let. Zdaj imam tudi vabilo na sodišče za več kot deset let staro zgodbo. Najprej je težava v tem, da se primera ne spomnim, in me potem na sodišču gledajo, kot da nekaj skrivam. Kakšen je smisel kaznovanja po desetih letih?! Upam vsaj, da je človek še živ, denarja, ki naj bi ga ukradel, pa že zdavnaj ni več.

TFL Glasnik:
Nekaj bi se pri tem vendarle dalo narediti? Recimo, ali potrebujemo predkazenski postopek?

Yuri Sidorovich:
Nisem pravnik, a vem, da so ljudje spisali veliko doktoratov, kako posodobiti naš davčni ali pravosodni sistem. Ne bom odkril čudežev, vem le, da v marsikateri državi v tujini, ko mi napišemo poročilo z zadostnimi dokazi, pride policija in človeka odpelje z delovnega mesta. Pri nas pa pridem na sodišče deset let po začetku zgodbe … To ni zaradi naše nesposobnosti, verjetno marsikomu in ne samo nekemu izoliranemu posamezniku to zelo ustreza.

Postal sem že toliko Slovenec, da tujcem, svojim strankam, svetujem, naj ne izgubljajo časa in denarja s pregonom našega kriminala, naj se raje osredotočijo na svoj posel v prihodnosti. Mene pa ti tujci učijo: Yuri, nam je vseeno, koliko bo to stalo in koliko bo trajalo, mi hočemo pokazati, da se pri nas ne krade. Že nekajkrat sem doživel takšne lekcije.

Glejte, ko pri nas odkriješ, da človek krade, ga ne moreš odpustiti. Če se vam uspe sporazumno raziti, ste zmagali in boste strašno srečni. Takšna je velika večina primerov. Takšni lopovi gredo pogosto v drugo podjetje za še večjo plačo in družbo zastrupljamo s takšnimi stvarmi – rakavih celic niti ne poskusimo ozdraviti, mirno potujejo po narodovem telesu.

Vzemiva področje pranja denarja. Slovenija je ocenjena kot država z relativno nizkim tveganjem na tem področju, sočasno mednarodni organi ugotavljajo, da Slovenija zaostaja na področju kaznovanja kršitev. Ne moremo reči, da smo pač nedolžni in da ni kaj kaznovati, ko evropski parlament razpravlja o pranju denarja v Sloveniji. Samo vprašanje časa je, kdaj bo ta goba spet zrasla.

TFL Glasnik:
Kaj pa vloga revizorskih hiš?

Yuri Sidorovich:
Prihajam iz Big Four in vse, kar rečem, se bo razlagalo, da jih ščitim. Obstaja pa ogromen razkorak med tem, kaj je revizija računovodskih izkazov in kaj javnost od nje pričakuje. Odkriti prevare pri revidiranju računovodskih izkazov je skoraj nemogoče. Po svetovni statistiki se jih samo tri ali štiri odstotke odkrije pri reviziji. To ni zato, ker bi bili revizorji površni. Revizorji delajo nekaj drugega, to je drugo področje. Daleč najboljši inštrument za odkrivanje prevar so žvižgači. Evropa je celo sprejela direktivo o zaščiti žvižgačev, Hrvaška je tudi sprejela zakon, a še ni začel veljati in ga že spreminjajo.

Ne vem, kako daleč je prišla priprava zakona v Sloveniji, a jaz ga še nisem videl, niti nisem slišal o njem. Imam občutek, da nas bo Evropa začela kaznovati za zamudo, tako kot na kakšnem drugem področju.