Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode – vzhod, del BRŽ-129 in BRŽ-130

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-552/2024, stran 1490 DATUM OBJAVE: 8.3.2024

RS 19-552/2024

552. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode – vzhod, del BRŽ-129 in BRŽ-130
Na podlagi 129. člena in 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) je Občinski svet Občine Brežice na 4. izredni seji dne 5. 3. 2024 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode – vzhod, del BRŽ-129 in BRŽ-130

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga in predmet za OPPN)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Trgovskega centra ob Cesti svobode – vzhod, del BRŽ-129 in BRŽ-130, ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta 2111 in identifikacijsko številko v zbirki prostorskih aktov 3110.

(2)

OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 41/19 – uradno prečiščeno besedilo in 80/21).

(3)

Na območju OPPN se načrtuje trgovski center ter prometne ureditve z vzpostavitvijo nove lokalne ceste preko območja, urbane ureditve pasu ob Cesti svobode ter izgradnjo potrebne infrastrukture.

2. člen

(pomen izrazov in kratic)

(1)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

EUP – enota urejanja prostora

2.

Fz – faktor zazidanosti parcele

3.

Fzp – faktor zelene površine

4.

GP – gradbena parcela

5.

OPN – Občinski prostorski načrt Občine Brežice

6.

OPPN – Občinski podrobni prostorski načrt za območje trgovskega centra ob Cesti svobode – vzhod, del BRŽ-129 in BRŽ-130

7.

SN – srednje napetostni elektroenergetski vod

8.

TP – transformatorska postaja.

(2)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Aktivna fasada je črta, ki označuje potek gradbene linije tam, kjer mora biti zagotovljena visoka stopnja vizualne in/ali fizične in/ali funkcionalne povezanosti med notranjim pritličnim prostorom stavbe in zunanjim odprtim prostorom.

2.

Faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino gradbene parcele.

3.

Ekstenzivna zelena streha je zelena streha s tankim vegetacijskim slojem, sestavljenim zlasti iz nezahtevnih, nizkorastočih rastlin (npr. lišajev, netreskov, trav), ki ima navadno samo ekološko, energetsko in vizualno funkcijo in je man zahtevna za izvedbo in vzdrževanje.

4.

Faktor zelenih površin je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino gradbene parcele.

5.

Fasadna ravnina je zunanja ravnina pretežnega (več kot 2/3) dela fasade.

6.

Gradbena linija je črta, ki označuje tlorisno projekcijo navpične ravnine, na katero mora biti postavljena fasadna ravnina stavbe. Dopustno je preseganje gradbene linije v obsegu, kot to določa veljavni predpis.

7.

Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.

8.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

9.

Nadstrešek je del objekta, ki služi zaščiti pred zunanjimi vplivi in je konstrukcijsko povezan z objektom (npr. konzolni nadstrešek, nadstrešek na ravni strehi).

10.

Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami ali linijami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.

11.

Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

12.

Slepa fasada je fasada stavbe brez okenskih odprtin.

13.

Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

14.

Terasna etaža je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho.

15.

Tehnološka zelena streha je ravna streha, na kateri je nameščena zelena tehnologija (npr. fotonapetostne naprave, solarni sistem za ogrevanje vode) ob hkratni ozelenitvi strehe. Streha je zasnovana za zbiranje in shranjevanje padavinske vode.

16.

Vizualno izpostavljena fasada je črta, ki označuje pomembnim pogledom izpostavljeno fasadno ploskev, ki jo je treba oblikovati posebej premišljeno.

17.

Zelena fasada je z vegetacijo obrasla fasada ali prekrita fasada (sistemi z vzpenjavo vegetacijo).

18.

Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

3. člen

(vsebina)

(1)

OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter spremljajoče gradivo.

(2)

Vsebina odloka določa:

-

urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev;

-

načrt gradbenih parcel;

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna;

-

gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za načrtovane prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja objektov nanjo;

-

rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;

-

rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

-

rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter ohranjanje narave;

-

rešitve in ukrepi za obrambo;

-

rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

-

rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč in gozdov;

-

druge vsebine glede na namen in območje, za katero se pripravi OPPN.

(3)

Grafični del vsebuje naslednje načrte:

1.

Območje OPPN
1.1 Območje OPPN na TTN 
M 1:10 000
1.2 Območje OPPN na OPN 
M 1:5 000
1.3 Območje OPPN na DOF in DKN
M 1:2 000
1.4 Območje OPPN na geodetskem načrtu
M 1:2 000
2. Vplivi in povezave 
M 1:2 000
3. Ureditvena situacija 
M 1:500
3.1 Karakteristični prerezi območja
M 1:1 000
4. Prometne ureditve
M 1:500
5. Infrastruktura 
M 1:500
6. Načrt gradbenih parcel 
M 1:500
7. Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
M 1: 500

(4)

OPPN ima naslednje spremljajoče gradivo: obrazložitev in utemeljitev s seznamom veljavnih predpisov, stanje prostora, strokovne podlage in podatki, vplivi na okolje, vključevanje nosilcev urejanja prostora, povzetek za javnost, elaborat ekonomike in poročilo o sodelovanju z javnostjo.

(5)

Skladno s 128. členom Zakona o urejanju prostora in glede na ugotovitve v 6. členu Sklepa o začetku postopka priprave predmetnega OPPN se celovita presoja vplivov na okolje za ta OPPN ne izvede.

II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV

4. člen

(območje urejanja)

(1)

Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu mesta Brežice, ob glavni prometni vpadnici (Cesta svobode), severno od obstoječega trgovskega objekta Eurospin in nasproti gasilske postaje ter nekdanje policijske postaje.

(2)

Območje na zahodni strani sega do regionalne ceste R1-220/1334 Krško–Brežice (Cesta svobode), severno meji na kmetijska zemljišča, na vzhodni strani se nahaja območje nepozidanih stavbnih zemljišč namenjenih vzgojno izobraževalnim dejavnostim, južno od območja pa sega do območja trgovskega objekta Eurospin.

(3)

Območje OPPN je z OPN opredeljeno kot del enote urejanja prostora z oznako EUP BRŽ-129, kjer je določena namenska raba CU – osrednja območja centralnih dejavnosti in del EUP BRŽ-130, kjer je določena namenska raba CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt.

(4)

Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 165/4, 165/5, 166/5, 166/6, 167/2, 172/3, 173/1, 173/2, 174, 175/1, 175/2, 176, 177, 179/5-del, 178/3, 180/1-del, 182-del, 183/1-del, 183/2-del, 297/22, 297/24, 320/14, 320/15, 384-del, vse k.o. 1299 – Zakot v velikosti cca 3 ha.

(5)

Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.

5. člen

(vplivi in povezave)

(1)

V celoti gre za nepozidano območje na robu poselitve, kjer se nahaja trajni travnik. Teren je raven, rahlo padajoč proti severovzhodu z izrazitim naravnim robom na severu območja OPPN. Na območju OPPN potekajo odvodni jarki, ki odvajajo padavinsko vodo z območja in zalednih površin proti severovzhodu, preko obstoječega jarka izven območja OPPN v neimenovan vodotok.

(2)

Cesta svobode naj bi ob izgradnji Vzhodne obvoznice postala osrednja mestna cesta oziroma Poslovno-trgovska os. V grafičnem delu OPN je prikazana regulacijska črta vzporedno ob Cesti svobode.

(3)

Dostopnost do območja je zagotovljena na zahodni strani s Ceste svobode. Čez območje OPPN se predvidi nova lokalna javna cesta, preko katere se omogoči navezava še nepozidanih stavbnih zemljišč vzhodno od območja OPPN.

(4)

Območje OPPN ni komunalno opremljeno. Ob Cesti svobode poteka vodovod, mešana kanalizacija in telekomunikacijski vod, preko območja pa elektroenergetski vod.

(5)

Posegi izven območja OPPN so potrebni za gradnjo prometne infrastrukture, komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, in sicer za potrebe priključevanja območja OPPN in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Za potrebe infrastrukturne opremljenosti območja OPPN se predvidi priključevanje na obstoječo infrastrukturo v neposredni bližini OPPN, izven območja OPPN pa za potrebe zagotavljanja vodovodnega in plinovodnega omrežja ter za odvajanje voda preko odvodnih jarkov. V vzhodni odvodni jarek se priključi odvajanje padavinskih voda Eurospina, katerega mesto priključitve je izven območja OPPN.

(6)

OPPN ne posega na varovana območja – ne na območje kulturne dediščine, ne na območja ohranjanja narave, varstva voda ali na ogrožena območja.

(7)

Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.

6. člen

(zasnova in ureditvene enote)

(1)

Območje OPPN ima eno ureditveno enoto, kjer je predvidena gradnja Trgovskega centra Brežice (objekt B) z dvema paviljonoma (B1 in B2) in javno ploščadjo ob Cesti svobode. Znotraj območja OPPN je predvidena gradnja še dveh objektov manjših površin, in sicer poslovno trgovskega (objekt A) in trgovskega objekta (objekt C).

(2)

Poleg zagotavljanja glavnega dostopa do trgovskega centra je potrebno zagotoviti tudi dostop in infrastrukturno opremljenost severne gradbene parcele (GP1).

(3)

V pasu do regulacijske črte ob Cesti svobode se zasadi drevored in zagotovi programska obogatitev uličnega prostora, in sicer z ureditvijo površin za pešce (pešpot). Nanj se veže javni program z ulično ponudbo (paviljonska objekta) ter zunanjimi površinami z reprezentativnim namenom (ozelenjena ploščad, trg). Med stavbo in javno površino se tvori kakovostno oblikovan prostor, in sicer tako, da omogoča prijetno doživljajsko izkušnjo.

(4)

Posebna pozornost se nameni oblikovanju prostora na stiku s kmetijskimi zemljišči na severni strani OPPN in na vzhodni strani na stiku s predvidenim družbenim programom. Na robu se zasadi zelena bariera, stranske in servisne fasade objektov pa se členi.

(5)

Ob novi javni lokalni cesti se prav tako zagotovi kvalitetnejši prostor z zelenim pasom in drevoredom.

(6)

Zagotovijo se površine za ustrezno odvajanje voda s prestavitvijo jarkov na severni in vzhodni rob območja OPPN.

(7)

Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.

III. NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

7. člen

(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj, ki jih opredeljuje veljavni zakon o graditvi.

8. člen

(vrste objektov glede na zahtevnost)
V območju OPPN je poleg zahtevnih in manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

9. člen

(vrste objektov glede na namen)

(1)

Skladno z namensko rabo je dopustna gradnja vrste objektov namenjenih centralnim dejavnostim.

(2)

Na GP1 je po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) glede na namen uporabe dopustna gradnja naslednjih objektov in njihovih funkcionalnih enot:

a)

Glavni objekti:

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12203 Druge poslovne stavbe.

b)

Funkcionalne enote objekta A, upoštevajoč tudi pogoje za umestitev dejavnosti, določene v 10. členu tega odloka:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12203 Druge poslovne stavbe, ne v pritličju na ulični strani,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, od tega frizerski, kozmetični saloni in podobne stavbe, kemične čistilnice, pralnice, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, fotostudii, stavbe za oskrbo in nego hišnih živali,

-

12650 Stavbe za šport, od tega centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.,

-

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, od tega specialistične ambulante in zdravstvene posvetovalnice.

c)

Pomožne stavbe niso predvidene.

(3)

Na GP2 in GP3 je po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) glede na namen uporabe dopustna gradnja naslednjih objektov in njihovih funkcionalnih enot:

a)

Glavni objekti:

-

12301 Trgovske stavbe, so objekti B, paviljon B2 in C,

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice, le paviljon B1.

b)

Funkcionalne enote objektov B, B2 in C, upoštevajoč tudi pogoje za umestitev dejavnosti, določene v 10. členu tega odloka:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice, samo v B1 in C,

-

12301 Trgovske stavbe, od tega v B2 manjše prodajalne in butiki, prodajne galerije,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, od tega frizerski, kozmetični saloni in podobne stavbe, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, fotostudii, stavbe za oskrbo in nego hišnih živali,

-

12650 Stavbe za šport, od tega centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.

c)

Pomožne stavbe – kiosk kot:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice, samo na GP2,

-

12301 Trgovske stavbe.

(4)

Na GPj1-GPj4 je po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) glede na namen uporabe dopustna gradnja naslednjih objektov:

a)

Glavni objekti:

-

21530 Sistem za namakanje in osuševanje, akvedukti, od tega drenažni jarki in drugi jarki za osuševanje zemljišč.

(5)

Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih gradbeno inženirskih objektov:

-

21112 Regionalna cesta, od tega elementi križišča za navezavo lokalne ceste na regionalno cesto in zagotavljanje ustreznega profila regionalne ceste vključno z zavijalnim pasom,

-

21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

-

22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,

-

222 Distribucijski cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.

10. člen

(dopustne dejavnosti)

(1)

Območje OPPN je skladno z namensko rabo in usmeritvami za pripravo OPPN namenjeno pretežno trgovski in spremljajoči dejavnosti.

(2)

V stavbah, orientiranih k Cesti svobode, so dopustne dejavnosti, ki sledijo programskem konceptu, navedenem v tretjem odstavku 6. člena tega odloka, kar pomeni, da so dopustne le mestotvorne dejavnosti, ki so namenjene javnosti, ki vzpostavljajo aktivni odnos s prostorom ob javni cesti in ki programsko obogatijo ulični prostor (aktivna fasada z izložbami in dejavnostjo, ki se deloma lahko odvija tudi izven zaprtega volumna objekta). Izpolnjevanje tega pogoja mora biti posebej utemeljeno v projektni dokumentaciji.

IV. NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN

11. člen

(lega in velikost objektov)

(1)

Gradnja objektov je dopustna na površini za razvoj objekta, ki jo določajo gradbene meje. Odmiki gradbenih mej od gradbenih parcel so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Kjer ni v grafičnem delu prikazano drugače, so odmiki gradbenih mej od mej gradbenih parcel 4,0 m, ob novi javni lokalni cesti 5,0 m od meje gradbene parcele, ob Cesti svobode pa 15,0 m od robnika pločnika, pri čemer se upošteva linija osi ceste.

(2)

Lega objekta na GP1:
Objekt A opredeljujejo gradbene meje, ki so določene:

-

z odmikom od robnika pločnika Ceste svobode 15,0 m,

-

z odmikom od severne meje gradbene parcele 4,0 m in

-

z odmikom od meje gradbene parcele z interno cesto 0,5 m, pri tem pa je potrebno zagotavljati gradnjo in vzdrževanje objekta praviloma na lastni gradbeni parceli.

(3)

Lega objektov na GP2:

a)

Objekt B opredeljujejo gradbene meje, ki so določene:

-

s koordinatnimi točkami,

-

deloma z odmikom od Ceste svobode, z izhodiščem, navedenim v prvem odstavku tega člena in kot je prikazano v grafičnem delu in

-

z odmikom od meje gradbene parcele nove lokalne javne ceste 5,0 m (z manjšim odstopanjem na območju uvoza), kot je prikazano v grafičnem delu.

b)

Paviljona B1 in B2 sta umeščena na naslednji način:

-

Določene so gradbene meje, ki potekajo pravokotno na prometne ureditve in so določene s koordinatnimi točkami.

-

Paviljon B1 je na strani proti Cesti svobode umeščen na gradbeno linijo, ki je določena s koordinatnimi točkami po principu navedenem v prvem odstavku tega člena.

-

Paviljon B2 je upoštevajoč tudi nadstrešnico (oziroma nadstrešek, napušč) na strani proti Cesti svobode in na severovzhodni strani proti parkiriščem umeščen v liniji paviljona B1, upoštevajoč tudi nadstrešnico (oziroma nadstrešek, napušč).

c)

Med paviljonoma se oblikuje z drevesi ozelenjena večnamenska ploščad, površine najmanj 200,0 m2, ki se preko hodnika za pešce povezuje s Cesto svobode in objektom B.

d)

Vzdolž poti se lahko umestita dva kioska. Postavitev sledi liniji paviljona B1.

(4)

Lega objektov na GP3:
Objekt C opredeljujejo gradbene meje, ki so določene:

-

na severni strani z odmikom od meje gradbene parcele nove lokalne javne ceste 5,0 m v zahodnem delu gradbene parcele do vključno zahodnega roba vozišča uvoza, in 3,0 m v preostalem delu gradbene parcele (z manjšim odstopanjem na območju uvoza), kot je prikazano v grafičnem delu,

-

na vzhodni strani z odmikom 0,5 m od meje gradbene parcele, pri čemer je potrebno zagotavljati vzdrževanje objekta praviloma na lastni gradbeni parceli ter ustrezno varnost in uporabo TP postaje,

-

na južni strani z odmikom 4,0 m od meje gradbene parcele,

-

na zahodni strani z odmikom od robnika pločnika Ceste svobode 15,0 m,

-

v kolikor se v fazi projektiranja ob zagotavljanju minimalnega karakterističnega profila lokalne ceste načrtuje cesta, ki bo ožja od prikazane v grafičnem delu, se temu prilagodi tudi potek parcelne meje in se na ta račun zagotovi večja zelena površina med cesto in objektom C, objekt C pa se ne sme večati proti severu.

(5)

V 5,0 m pasu preko gradbene meje ob Cesti svobode do pomožne gradbene meje je dopustna gradnja na način, da lahko v ta pas sega:

-

nadstrešnica (ali nadstrešek, napušč) objekta z dejavnostjo, skladno z drugim odstavkom 10. člena tega odloka, in sicer v velikosti površine navpične projekcije zunanjih dimenzij stavbe do 12 % površine tega pasu in

-

utrjena tlakovana zunanja površina, ki ni namenjena motornem prometu, do velikosti 20 % tega pasu površine,
kar se grafično prikaže v projektni dokumentaciji.

(6)

Izven površine za razvoj objektov so dopustne naslednje gradnje objektov:

-

Pri objektih A, B in C nadstreški vhodov servisne fasade in del nadstreška glavne fasade, in sicer ne več kot 2,0 m izven fasadne ravnine in ne smejo biti daljši od 5,0 m ter skupaj od tretjine dolžine fasade, pri tem pa je potrebno zagotavljati ustrezen vertikalni profil na prometnicah ter omogočati gradnjo in vzdrževanje praviloma na lastni gradbeni parceli.

-

Na vzhodni strani objekta A v pasu do interne ceste parkirišča in uvozna klančina.

-

Na severni in vzhodni strani objekta B dostavna pot, manipulativne površine z nakladalno rampo in parkirišča.

-

Infrastrukturni vodi in priključki z odmikom najmanj 0,5 m od meje gradbene parcele. Manjši odmik je dovoljen le s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.

-

Navezave cest, ureditev peš poti, postavitev urbane opreme in drugi posegi parkovne ureditve, objekti za oglaševanje ter gradnje drugih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.

(7)

Liniji ravnin glavnih fasad objektov A in C sledita liniji ravnine glavne fasade objekta B.

(8)

Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele stavb.

(9)

Ostale gradbene parcele so namenjene gradnji gradbeno inženirskih objektov (komunalna in druga gospodarska javna infrastruktura, jarki). Lega teh objektov na gradbeni parceli izhaja iz funkcije objektov in se lahko umeščajo do meje gradbene parcele.

(10)

Velikost objektov:

-

Višina objektov A, B in C je 8,0 m (± 1,0 m), vendar višinska razlika med njimi ne sme biti več kot 1,0 m. Višina obeh paviljonov mora biti enka, in sicer 5,0 m (± 1,0 m). Dodani pogoji višinskega gabarita, definirani z etažnostjo, niso potrebni.

-

Višina je lahko presežena v primeru namestitve zunanjih naprav, ki služijo za delovanje objekta, in stopnišča kot možnost dostopa na streho.

-

Kota pritličja se prilagodi kotam urejenega terena, kotam prometnic in na mejah OPPN kotam obstoječega terena in je največ 0,5 m nad novo koto terena.

-

Podkletitev objektov je možna ob predhodnih geološko-geotehničnih in hidrotehničnih raziskavah, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih, že zgrajenih objektov in obstoječih objektov gospodarske infrastrukture ter ukrepi za zavarovanje pred pričakovano visoko talno vodo. Preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo.

-

Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.

(11)

Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je določena s faktorjem zazidanosti (Fz), ki je lahko največ 0,5.