Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-544/2011, stran 1349 DATUM OBJAVE: 25.2.2011
RS 12-544/2011
544. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 139/06 - Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 - ZIKS-1C), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/94, 98/08) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 34/10) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 4. redni seji dne 2. 2. 2011 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2.
vrsto in obseg storitev javne službe,
3.
pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
4.
pravice in obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov,
5.
obveznosti izvajalcev del,
6.
obračun storitev javne službe,
7.
izvajanje posebnih storitev,
8.
vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
9.
prevzem objektov in naprav v upravljanje,
10.
ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v kanalizacijo,
11.
javna pooblastila,
12.
prekinitev odvajanja odpadne vode,
13.
nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
14.
druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.
2. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.
3. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh ali javnih površin.
(2)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi.
(3)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.
4. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2.
Javna kanalizacija so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, ki so namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na poselitvenem območju, kjer je skupna obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE). Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
3.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
4.
Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
5.
Upravljavec kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javne kanalizacije, in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki odvajajo odpadno vodo v lastno kanalizacijo, pooblastili za upravljanje z zasebno kanalizacijo.
6.
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki odvaja komunalno ali padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali mu je zagotovljen prevzem blata iz malih čistilnih naprav in obstoječih greznic.
7.
Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
8.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
9.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
10.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
11.
Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
12.
Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
13.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
14.
Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
5. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
-
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja,
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe,
-
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe,
-
strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe ter gradnje in vzdrževanje objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
-
načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjenih izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
V občini izvajata javno službo dva izvajalca, in sicer koncesionar Petrol Energetika, d.o.o., na območju zaokroženega gospodarskega območja bivše Železarne Ravne in Javno komunalno podjetje Log d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
7. člen
(namenska poraba sredstev)
(1)
Najemnina za uporabo javne infrastrukture kanalizacijskega omrežja in koncesijska dajatev sta namenski prihodek občine in se namensko uporabljata za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega omrežja.
(2)
Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki je predmet tega odloka.
8. člen
(oskrbovalna območja izvajanja javne službe)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.
9. člen
(lastna oskrba)
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
(2)
Če je ena ali več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
-
odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb, ali
-
se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, če je to predpisano zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe iz 10. člena tega odloka.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
10. člen
(obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode)
(1)
Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
-
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
-
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta.
(2)
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
-
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabnikih storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
-
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
-
izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(3)
Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4)
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske vode iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
1. Priključitev na javno kanalizacijo
11. člen
(odvajanje komunalne odpadne vode)
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 9. člena tega odloka.
(2)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(3)
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(4)
Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasjem upravljavca kanalizacije.
(5)
Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje.
(6)
Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.
(7)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo.
(8)
Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(9)
Praznjenje nepretočnih greznic izvaja upravljavec kanalizacije v okviru javne službe po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške prevzema in obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice.
12. člen
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo)
(1)
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije.
(2)
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca kanalizacije opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3)
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.
13. člen
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)
(1)
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2)
Za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo mora iz pisne vloge biti razvidno:
-
vrsta objekta, ki se priključuje,
-
naslov objekta in parcelna številka zemljišča,
-
vrsta odpadne vode,
-
predvidena letna, mesečna ali dnevna količina odpadne vode.
K vlogi mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967.
(3)
Upravljavec kanalizacije izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijo:
-
če je uporabnik objekta v vlogi za soglasje navedel vse zahtevane podatke in priložil pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
-
če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
-
če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
(4)
Upravljavec kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
14. člen
(kanalizacijski priključek)
(1)
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
(2)
Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
(3)
Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.
15. člen
(izvedba priključitve na javno kanalizacijo)
(1)
Uporabnik mora upravljavca kanalizacije pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije je dolžan izvesti kanalizacijski priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
(2)
Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške uporabnika. Stroške nadzora upravljavec kanalizacije zaračuna na podlagi tarife in cenika, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3)
Deli stavb, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe.
(4)
Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča.
(5)
Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(6)
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(7)
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, upravljavec kanalizacije lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
(8)
Upravljavec kanalizacije lahko ob priključitvi novozgrajenega objekta na obstoječe ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje.
16. člen
(uporaba kanalizacijskega priključka)
(1)
Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije.
(2)
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca kanalizacije spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec kanalizacije je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo.
(3)
Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca kanalizacije. Upravljavcu kanalizacije mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(4)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja upravljavca kanalizacije.
(5)
Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik.
(6)
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec kanalizacije.
2. Merjenje emisije snovi in toplote (monitoring)
17. člen
(emisijski monitoring)
(1)
Izvajalec javne službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadne vode.
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti trajne meritve količine odpadne vode na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave, če je zmogljivost čiščenja več kot 10.000 PE.
(3)
Meritve se izvajajo na način in v obsegu, kot je določeno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.
18. člen
(poslovni dnevnik in obratovalni dnevnik za čistilno napravo)
Izvajalec javne službe, ki upravlja s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta.
19. člen
(izvajanje prvih meritev in monitoringa za male čistilne naprave)
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ter predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.
(3)
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine izdela oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(4)
Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora na svoje stroške izvajalcu javne službe naročiti in omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.