na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča
Up-200/04 - Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 220/2000 z dne 28. 1. 2004 in sodba Upravnega sodišča št. U 967/98 z dne 8. 12. 1999
OPOMBA US RS
V obrazložitvi svoje odločitve se Ustavno sodišče sklicuje na svoje zadeve št. U-I-51/90 z dne 14. 5. 1992 (OdlUS I,33), št.
U-I-81/97 z dne 14. 1. 1999.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-200/04
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US19459
GESLA
Pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo, starostni pogoj.
Strokovni sodelavci, omejitev sprejemanja funkcij in opravljanja dejavnosti.
Združljivost z neodvisnostjo in ugledom sodišča.
Odločanje o združljivosti, predsednik sodišča, pravna sredstva.
Pravna praznina, nadomestila, dodatki.
Svoboda dela, svobodna gospodarska pobuda.
Nepristranost sodišča, pravica do sodnega varstva.
Načela pravne države
Načelo pravne varnosti.
Načelo sorazmernosti.
Enakost pred zakonom.
Zasebnost, svoboda znanosti in umetnosti.
Ustavno sodišče, ustavitev postopka zaradi umika pobude.
Uresničevanje in omejevanje pravic.
Svoboda znanosti in umetnosti.
NAPADENI AKT
Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 220/2000 z dne 28. 1. 2004 in sodba Upravnega sodišča št. U 967/98 z dne 8. 12. 1999
OBJAVA
Uradni list RS, št. 45/99 in OdlUS VIII, 108
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
drugi akti
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
ustavitev
IZREK
Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 203. in 381. člena Sodnega reda se ustavi.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje točke prvega odstavka 8. člena Zakona o sodniški službi, 57. člena Zakona o sodiščih in za oceno ustavnosti in zakonitosti 200. člena Sodnega reda se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Upravno sodišče je pri opredelitvi vsebine nedoločenega pravnega pojma "in tukaj dejansko živi" izhajalo zgolj iz razlage, za katero je Ustavno sodišče že ocenilo, da je očitno napačna in v neskladju z 22. členom Ustave. Ker je izhajalo zgolj iz razlage, po kateri pomeni prekinitev dejanskega bivanja že samo dejstvo, da je pritožnica februarja 1992 za dalj časa prekinila dejansko življenje v Republiki Sloveniji in da od takrat dalje ne živi v njej, in pri tem ni upoštevalo, da je bilo to dejansko bivanje prekinjeno proti njeni volji (oziroma zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati), je kršilo pritožničino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker je Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi zavzelo enako stališče kot Upravno sodišče, je bila pritožnici pravica iz 22. člena Ustave kršena tudi s sodbo Vrhovnega sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.