TFL Vsebine / TFLGlasnik

Uvodoma je Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor, predstavil prve učinke prenove plačnega sistema v javnem sektorju ter izzive, ki javni sektor čakajo v prihodnjih letih. Analiza prvega leta izvajanja reforme kaže občutno rast mase plač. Povprečna izplačana plača v javnem sektorju se je povečala za približno 10,7 %, masa plač pa za več kot 12 %. Ob tem se je povečalo tudi število zaposlenih.

Posebno pozornost je Pogačar namenil primerjavi med javnim in zasebnim sektorjem. Čeprav so povprečne plače v javnem sektorju višje, ostaja rast plač v zasebnem sektorju dolgoročno hitrejša. Visoko izobraženi kadri so pogosto bolje plačani v zasebnem sektorju. Ključni del Pogačarjeve analize je bil posvečen vprašanju vzdržnosti sistema. Pogačar je posebej opozoril, da rast števila zaposlenih in mase plač dolgoročno ni vzdržna niti s finančnega niti s kadrovskega vidika. Zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja številčnih generacij bo javni sektor v prihodnjih letih težko zagotavljal zadostno število zaposlenih. Velika pričakovanja so povezana z digitalizacijo. Dosedanja digitalizacija pa po Pogačarjevi oceni ni prinesla pričakovanih prihrankov, ker so bili digitalizirani predvsem obstoječi postopki in ne sami procesi dela. Prava pot je najprej poenostavitev in reorganizacija postopkov, šele nato njihova digitalizacija.

Prihodnji razvoj javnega sektorja bodo najbolj zaznamovali demografski trendi, tehnološki razvoj in potreba po učinkovitem usklajevanju kakovostnih javnih storitev z javnofinančno vzdržnostjo. Pogačar se je na koncu zahvalil udeležencem, ker spremembe predpisov vsak dan prenašajo v prakso.

Plačni sistem in napredovanje

Nova ureditev napredovanja javnih uslužbencev prinaša številne posebnosti, ki vplivajo na določanje plačnih razredov in dejansko višino plač. Mag. Katja Knez je predstavila pravila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), zlasti razlikovanje med rednim, pospešenim, zadržanim in tako imenovanim napredovanjem v ozadju. Javni uslužbenci praviloma napredujejo za en plačni razred, ob izjemnih delovnih rezultatih pa lahko za dva. Pospešeno napredovanje je omejeno na deset odstotkov zaposlenih pri posameznem proračunskem uporabniku, zadržanje napredovanja zaradi podpovprečnih rezultatov pa na pet odstotkov. Posebej pomembno je napredovanje v ozadju. To nastopi, kadar je zaposleni zaradi posebnih zakonskih podlag že uvrščen v višji plačni razred, vendar se ta uvrstitev ne šteje za napredovanje. Zaposleni zato sicer napreduje, njegova plača pa se ne poveča, dokler z napredovanji ne preseže že priznanega plačnega razreda. Predavateljica je opozorila tudi na posledice dviga minimalne plače, ohranjanje plačnih razredov ob premestitvah in pravilno štetje napredovalnih obdobij. S praktičnimi primeri je pokazala, kako pomembno je razlikovati med zakonsko priznano višjo uvrstitvijo in dejanskim napredovanjem.

Najpogostejše napake pri določanju plač

Pravilna uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred je po uvedbi novega plačnega sistema postala ena zahtevnejših kadrovskih nalog. Martina Jug je na konkretnih primerih predstavila napake, ki nastajajo pri uporabi določb ZSTSPJS, predvsem pri prenosu plačnih razredov, prevedbah in premestitvah zaposlenih.

Posebnost so plačni razredi, pridobljeni na podlagi drugega in tretjega odstavka 22. člena ZSTSPJS. Ti se ne štejejo za napredovanje, njihovo ohranjanje oziroma prenos pa je omejen z zakonskimi pogoji. Zato delodajalci pri spremembah delovnega mesta ne smejo samodejno prenesti vseh predhodno priznanih plačnih razredov. Predavateljica je obravnavala tudi prevedbene plačne razrede in primere, ko je zaposleni zaradi prevedbe uvrščen nad običajni razpon delovnega mesta. Posebno pozornost je namenila prehodom na delovna mesta v višjih tarifnih razredih, kjer je treba pravilno uporabiti zakonska pravila za določitev nove osnovne plače.

Osrednje sporočilo predavanja je bilo, da zgolj primerjava starega in novega plačnega razreda ne zadostuje. Za zakonito določitev plače je treba preveriti pravno podlago vsake uvrstitve, že dosežena napredovanja in omejitve pri njihovem prenosu. Napake lahko povzročijo nepravilna izplačila in zahtevne naknadne popravke.

Plače javnih uslužbencev za delo v tujini

Katarina Ahac je predstavila novo zakonsko ureditev plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev ter funkcionarjev, napotenih na delo v tujino, ki se uporablja od 1. junija 2026. Nova zakonodaja določa način izračunavanja osnovne plače, dodatke in druge prejemke, povezane s posebnostmi dela v tujini. Osnovna plača je vezana na uvrstitev zaposlenega v plačni razred po slovenskem plačnem sistemu, posebni dodatki pa upoštevajo zahtevnost dela, položaj in dodatne naloge. Podrobneje je pojasnila dodatek za zahtevnost dela v tujini, položajni dodatek in dodatek za dodatne naloge. Obravnavala je tudi primere njihovega obračunavanja in omejitve upravičenosti med odsotnostjo iz države sprejemnice.

Pomemben del reforme je zagotavljanje javnosti in primerljivosti plač ter drugih stroškov dela. Uporabniki proračuna morajo o izplačilih poročati skladno s predpisanimi pravili. Predavateljica je opozorila še na prehodne določbe, ki urejajo primerljivost prejemkov po stari in novi zakonodaji. Nova ureditev naj bi odpravila razdrobljenost dosedanjih pravil, hkrati pa zahteva skrbno izvajanje v kadrovskih in računovodskih službah.

Plačni sistem javnega sektorja – potrebne nadaljnje spremembe

Čeprav novi plačni sistem predstavlja pomemben napredek v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ostajajo številna odprta vprašanja. Mag. Branko Vidič je predstavil predloge nadaljnjih zakonodajnih sprememb, ki bi lahko izboljšale preglednost, pravičnost in učinkovitost sistema. Med pomembnejšimi težavami je izpostavil uvrščanje javnih uslužbencev v plačne razrede zunaj predvidenih razponov. Takšne uvrstitve so lahko posledica prevedbe in odpravljanja plačnih nesorazmerij, vendar odpirajo vprašanja enake obravnave zaposlenih in dolgoročnega ohranjanja pridobljenih pravic. Mag. Vidič je predlagal tudi razmislek o spremembah sistema nagrajevanja delovne uspešnosti, vključno z viri sredstev in pravili njihove delitve. Posebej je opozoril na vpliv minimalne plače na razmerja med plačnimi razredi, saj obvezna uvrstitev zaposlenih nad njeno višino povzroča zgoščevanje plačne lestvice. Med predlogi so še jasnejša pravila glede spregleda izobrazbe za neregulirane poklice, ustreznejše urejanje delovnih mest in prenos nekaterih stališč strokovne delovne skupine v zakonsko besedilo. Vidič je ocenil, da novi sistem še vedno zaznamuje pretirana regulacija. Njegovo nadaljnje izboljševanje bi zato moralo temeljiti tudi na večjem zaupanju v tiste, ki so odgovorni za upravljanje zaposlenih in plač.

Povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja

Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih ostajajo pomemben del sistema pravic javnih uslužbencev, pri katerem se pogosto pojavljajo vprašanja pravilne uporabe kolektivnih pogodb in zakonskih določb. Mag. Branko Vidič je v drugem predavanju predstavil pravne podlage, aktualne zneske ter primere iz sodne prakse. Posebno pozornost je namenil povračilom stroškov prehrane in prevoza na delo, dnevnicam, stroškom službenih poti, nadomestilu za ločeno življenje, jubilejnim nagradam in solidarnostni pomoči. Po podatkih iz konferenčnega gradiva regres za prehrano od 1. julija 2026 znaša 7,42 evra, nadomestilo za ločeno življenje pa 177,33 evra. Dnevnice za službena potovanja v Sloveniji znašajo glede na trajanje poti 7,38, 13,46 oziroma 26,99 evra. Solidarnostna pomoč znaša 728,66 evra. Predavatelj je obravnaval tudi sodno prakso glede solidarnostne pomoči in opozoril, da morajo delodajalci pri odločanju upoštevati tako vsebinske pogoje za pridobitev pravice kot predpisane postopke in roke. Pravilno obračunavanje prejemkov zato ne zahteva zgolj poznavanja veljavnih zneskov, temveč tudi razumevanje njihove pravne narave, kolektivnopogodbenih določb in sodnih razlag.

Obračun plač in posebne pravice zaposlenih

Sonja Kralj, direktorica oddelka Plače v podjetju Četrta pot, je predstavila zahtevno pot od sprejetega zakona do pravilno obračunane plače. Opozorila je, da zakonodajna reforma ni končana s sprejetjem predpisov, saj morajo njihove določbe razvijalci informacijskih sistemov pretvoriti v natančna računska pravila. Največji izzivi so kratki roki, različne razlage istih določb in pomanjkanje preverjenih testnih primerov. Informacijski sistem namreč ne more obračunati približno pravilne plače, temveč mora za vsak primer zagotoviti določen in preverljiv rezultat.

Pri tem je nujno sodelovanje zakonodajalcev, pravnih strokovnjakov, razvijalcev in uporabnikov programskih rešitev. Predavateljica je poudarila, da uspešnost reforme potrdi šele pravilno izplačilo zaposlenemu, ne pa zgolj sprejet zakon ali dokončana programska nadgradnja.

Odmena za manjkajoče ure praznovanja

Neenakomerna razporeditev delovnega časa lahko zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu povzroči prikrajšanje pri prazničnih urah. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je predstavila pravico do odmene za manjkajoče ure praznovanja po 32.b členu panožne kolektivne pogodbe. Težava nastaja predvsem pri zaposlenih, ki delajo v izmenah oziroma turnusih. Medtem ko zaposleni z enakomerno razporejenim delovnim časom za praznik, ki pade na delovni dan, praviloma prejmejo nadomestilo plače, lahko pri neenakomernem razporejanju nastanejo razlike v številu priznanih ur. Predavateljica je predstavila razlage pristojnega odbora za razlago kolektivne pogodbe, način določanja letnega minimuma prazničnih ur in izračun odmene. Posebej je izpostavila novejše razlage iz leta 2026, po katerih opravljeno delo na praznik samo po sebi ne zmanjšuje pravice do odmene. Obravnavala je tudi sodne postopke, v katerih so se pojavila različna pravna stališča. Predstavila je odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča ter revizijo, ki jo je dopustilo Vrhovno sodišče. Opozorila je, da nekateri postopki še niso končani. Osrednje vprašanje ostaja zagotavljanje enake obravnave zaposlenih ne glede na organizacijo delovnega časa. Pomembno je tudi pravočasno uveljavljanje morebitnih zahtevkov.

Institut 80/90/100 v praksi

Institut 80/90/100, uveden z novim 67.b členom Zakona o delovnih razmerjih, omogoča starejšim zaposlenim postopno zmanjševanje delovne obremenitve pred upokojitvijo. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik je pojasnila, kako se nova ureditev uporablja v praksi in katere dileme povzroča delodajalcem. Bistvo instituta je opravljanje dela v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemanje 90 odstotkov osnovne plače in ohranitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot da bi zaposleni delal polni delovni čas. Predavateljica je obravnavala pogoje za vključitev, zlasti starost oziroma dopolnjeno pokojninsko dobo, ter vprašanja sklepanja ustreznih pogodb o zaposlitvi. S konkretnimi primeri je opozorila na posebnosti razporejanja 32-urnega tedenskega delovnika, obračunavanja bolniške odsotnosti, letnega dopusta in nadomestil plače. Posebej pomembna so vprašanja, kadar zaposleni dela različno število ur na posamezne dneve. Obravnavala je tudi vpliv zmanjšane osnovne plače na odpravnino ob upokojitvi ter razmerje do minimalne plače. Institut je namenjen lažjemu prehodu v upokojitev, vendar mora biti njegova uporaba pravno in obračunsko natančno urejena.

Dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev

Dodatno pokojninsko zavarovanje je pomemben del socialne varnosti zaposlenih v javnem sektorju. Stanislava Budna in Kaja Režek iz Modre zavarovalnice sta predstavili delovanje Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, sistem premij in možnosti dodatnega individualnega varčevanja. Vključitev javnih uslužbencev v sklad je obvezna in povezana z zaposlitvijo. Delodajalci vplačujejo premije, katerih višina je odvisna od premijskega razreda zaposlenega. Sredstva se zbirajo na osebnih računih zavarovancev in so namenjena zagotavljanju dodatnega dohodka po upokojitvi. Predavateljici sta predstavili tudi naložbeno strategijo življenjskega cikla, pri kateri se način upravljanja prihrankov prilagaja starosti posameznika. Mlajši varčevalci imajo praviloma večjo izpostavljenost potencialno donosnejšim, a bolj tveganim naložbam, z bližanjem upokojitve pa se tveganje zmanjšuje. Posebno pozornost sta namenili davčnim ugodnostim individualnega varčevanja, digitalnemu spremljanju prihrankov in možnostim prenosa sredstev med izvajalci. Predstavili sta tudi spremembe pokojninske zakonodaje, povezane z izplačevanjem privarčevanih sredstev v posebnih življenjskih okoliščinah. Temeljno sporočilo je bilo, da dodatno pokojninsko varčevanje pomembno dopolnjuje pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Poskusno delo in odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela

Odvetnica Tanja Bohl je predstavila pravne podlage, omejitve in postopke, ki jih morajo delodajalci upoštevati pri dogovarjanju o poskusnem delu in morebitni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Poskusno delo mora biti dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in lahko praviloma traja največ šest mesecev. Posebna pravila lahko določajo kolektivne pogodbe, za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pa tudi Zakon o javnih uslužbencih. Odvetnica je opozorila, da poskusnega dela ni dopustno poljubno ponavljati pri zaporednih pogodbah za opravljanje istega dela. Njegovo trajanje mora biti ustrezno zahtevnosti nalog, ocenjevanje uspešnosti pa objektivno in preverljivo. Če delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko pogodbo redno odpove. Pri tem mora upoštevati zakonske pogoje, odpovedni rok in pravico do odpravnine. Čeprav pisna ocena ni v vseh primerih izrecno predpisana, je zaradi dokazovanja utemeljenosti odpovedi priporočljiva. S sodno prakso je Bohl ponazorila pomen pravočasnega ugotavljanja neuspešnosti, ustrezne obrazložitve odpovedi in zagotavljanja procesnih pravic zaposlenega.

Pravila evidentiranja in razporejanja delovnega časa

Evidenca delovnega časa ni zgolj administrativna obveznost, temveč pomemben pokazatelj organizacije dela in spoštovanja pravic zaposlenih. Andreja Samec Koderman je predstavila najpogostejše napake pri evidentiranju ter tveganja, povezana z nepravilnim razporejanjem delovnega časa. Med pogostimi težavami so nepravilno beleženje dejansko opravljenih ur, pomanjkljivi podatki o posebnih pogojih dela, neustrezno spremljanje presežkov ur in nepravilno evidentiranje neenakomerno razporejenega delovnega časa. Predavateljica je posebej opozorila na predčasne prihode zaposlenih. Samo evidentirana prisotnost namreč še ne pomeni nujno opravljenega dela, zato morajo vodje jasno določiti pravila in spremljati njihovo izvajanje. Obravnavala je tudi obveznost delodajalca, da pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa ter zaposlene o njem pisno obvesti. Posebno pozornost je namenila razlikovanju med enakomerno in neenakomerno razporeditvijo ter začasno prerazporeditvijo delovnega časa. Nepravilna izbira oblike razporeditve lahko povzroči presežke ur, kršitve pravil o počitku in spore glede plačila. Predavateljica je poudarila, da kakovostna evidenca težav praviloma ne povzroča, temveč razkrije pomanjkljivosti pri organizaciji dela.

Bolniška odsotnost v praksi – nova pravila in možnosti nadzora

Bolniške odsotnosti odpirajo številna vprašanja o pravicah zaposlenih, njihovih obveznostih in možnostih delodajalcev za preverjanje spoštovanja predpisanega režima. Tina Zalokar je predstavila nova pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in posledice morebitnih kršitev. Pomembna novost so elektronska navodila o ravnanju med bolniško odsotnostjo (eNR), ki določajo dovoljeno gibanje in ravnanje zavarovanca. Režimi se razlikujejo od počitka na domu do dovoljenega gibanja v kraju prebivališča oziroma zunaj njega. Predavateljica je s praktičnimi primeri pojasnila, kdaj so dovoljeni obiski zdravstvenih ustanov, nujni opravki, sprehodi in druge aktivnosti. Posebej je opozorila, da dovoljenje za gibanje zunaj kraja prebivališča še ne pomeni samodejnega dovoljenja za odhod v tujino. Obravnavala je tudi meje delodajalčeve pravice do informacij in možnosti preverjanja spoštovanja režima. Delodajalec lahko preverja določene podatke, ne sme pa neomejeno posegati v zdravstveno zasebnost zaposlenega. Pomembno je razlikovanje med posledicami kršitev po pravilih zdravstvenega zavarovanja in morebitnimi delovnopravnimi ukrepi. Ugotovljena kršitev bolniškega režima namreč še ne pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi samodejno zakonita.

Plače vodilnih javnih uslužbencev

Nepravilnosti pri izplačevanju plač javnim uslužbencem plačne skupine B

Plače direktorjev, ravnateljev, rektorjev in drugih vodilnih javnih uslužbencev so predmet posebnih zakonskih pravil, njihovo nepravilno izvajanje pa lahko povzroči pomembne finančne posledice. Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču, je predstavila najpogostejše nepravilnosti pri določanju osnovnih plač, izplačevanju delovne uspešnosti, dodatkov in drugih ugodnosti. Opozorila je, da morajo biti plačni razredi vodilnih zaposlenih določeni skladno z veljavno uredbo in predpisanimi kriteriji. Pogodba o zaposlitvi ne more biti samostojna pravna podlaga za določitev višje plače, kot jo dovoljuje zakonodaja. Posebno pozornost je namenila delovni uspešnosti, pri kateri je treba spoštovati omejitve glede višine izplačil, razpoložljivih sredstev in pristojnosti organov odločanja. S primeri je pokazala, da lahko nepravilnosti nastanejo tudi, kadar o nagradi odloča nepristojen organ ali niso izpolnjeni predpisani kriteriji. Obravnavala je še neupravičeno izplačevanje dodatkov za nadurno delo, delo ob praznikih in drugih prejemkov ter zagotavljanje ugodnosti brez ustrezne pravne podlage. Predstavljeni primeri so pokazali, da odgovornost za zakonito porabo javnih sredstev zahteva dosledno preverjanje vseh izplačil, ne glede na položaj zaposlenega.

Določanje plač javnih uslužbencev plačne skupine B po prenehanju mandata

Prenehanje mandata direktorja ali drugega vodilnega javnega uslužbenca odpira zahtevno vprašanje njegove ponovne uvrstitve v plačni sistem. Martina Jug je v drugem predavanju predstavila pravila 55. člena ZSTSPJS in praktične primere določanja plač po zaključku opravljanja vodstvene funkcije. Pri določanju nove plače je treba upoštevati, ali je bil posameznik pred nastopom mandata že zaposlen v javnem sektorju, katero delovno mesto je opravljal in kakšna napredovanja bi lahko dosegel v času mandata. Predavateljica je podrobneje pojasnila simulacijo napredovanj po prejšnji in novi zakonodaji ter pravila prevedbe plačnih razredov. Posebej je opozorila, da je treba za obdobje do konca leta 2024 in za obdobje po uvedbi novega sistema uporabiti ustrezne pravne podlage. Med najpogostejšimi napakami so neizvedena prevedba po 96. členu ZSTSPJS, simulacija napredovanj na napačni pravni podlagi, neupoštevanje tarifnega razreda novega delovnega mesta in preseganje dovoljenih plačnih razredov. S praktičnimi izračuni je ponazorila, da se plača po prenehanju mandata ne določa zgolj na podlagi zadnje prejete plače, temveč z upoštevanjem celotne relevantne zaposlitvene in napredovalne poti. Pravilna uporaba prehodnih določb je zato odločilna za zakonit obračun.

Namesto zaključka lahko povzamemo, da bodo v prihodnje na razvoj javnega sektorja najbolj vplivali trije dejavniki: demografske spremembe, varnostne razmere v mednarodnem okolju in tehnološki razvoj. Natančno bo treba določiti, katere javne storitve so prednostne, kako organizirati delo ter kako zagotoviti potrebne kadre v dejavnostih, kjer jih že danes primanjkuje. Poleg tega je bila omenjena možnost nadaljnjega razvoja plačnega sistema po posameznih dejavnostih, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura, socialno varstvo, policija in vojska. Pri tem pa bo treba ohraniti ravnotežje med zahtevami posameznih poklicnih skupin in javnofinančno vzdržnostjo sistema.

To je več kot dovolj razlogov, da je Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, 7. konferenco na isto temo napovedala že za prihodnjo pomlad.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!