na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep II Cp 1847/2004 - navidezna pogodba - skupno premoženje
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
6.4.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 1847/2004
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50170
SENAT, SODNIK
SIMILARDOCS
Sodba II Ips 341/2006 ^^^ Sodba II Ips 582/2008 ^^^ Sklep III Ips 30/2006
INSTITUT VSRS
navidezna pogodba - skupno premoženje
PODROČJE VSRS
DRUŽINSKO PRAVO
IZREK
Pritožbi zoper sodbo se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba zoper sklep o začasni odredbi se zavrne in se sklep potrdi.
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba zoper sklep o začasni odredbi se zavrne in se sklep potrdi.
JEDRO
Glede na skladno izpoved prodajalca nepremičnine in njegove matere,
ki jo je v sodbi povzelo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba
sklenjena z toženko, prodajalec o navideznosti kupca ničesar ni
vedel. Če ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da so njune izjave
volje navidezne, prodajna pogodba med toženko in prodajalcem ni mogla
biti navidezna, zato omenjene pogodbe iz tega razloga niso
neveljavne.
Za delo se ne šteje le njegov ekonomski segment, to je tisti, ki
prinaša neposredno finančno korist (iz naslova zaposlitve oziroma
opravljanja poklica), ampak gre tudi za druge dejavnosti, ki so
primeroma naštete v 2. odstavku 59. člena ZZZDR, kot npr. vodenje
gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem
njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju. Že glede na samo
naravo zakonske zveze, pri kateri igrajo čustveni momenti pomembno
vlogo, je jasno, da povsem ekonomističen "cost - benefit" pristop ni
primeren (dr.V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, str.
357). Prav tak pristop pa je mogoče očitati sodišču prve stopnje.
ki jo je v sodbi povzelo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba
sklenjena z toženko, prodajalec o navideznosti kupca ničesar ni
vedel. Če ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da so njune izjave
volje navidezne, prodajna pogodba med toženko in prodajalcem ni mogla
biti navidezna, zato omenjene pogodbe iz tega razloga niso
neveljavne.
Za delo se ne šteje le njegov ekonomski segment, to je tisti, ki
prinaša neposredno finančno korist (iz naslova zaposlitve oziroma
opravljanja poklica), ampak gre tudi za druge dejavnosti, ki so
primeroma naštete v 2. odstavku 59. člena ZZZDR, kot npr. vodenje
gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem
njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju. Že glede na samo
naravo zakonske zveze, pri kateri igrajo čustveni momenti pomembno
vlogo, je jasno, da povsem ekonomističen "cost - benefit" pristop ni
primeren (dr.V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, str.
357). Prav tak pristop pa je mogoče očitati sodišču prve stopnje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.