TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 101 Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15, 11/18 in 36/21) ni v neskladju z Ustavo.

Denarne pomoči socialno šibkim osebam, ki jih izplačujejo dobrodelne ustanove, niso prejemek, ki bi objektivno zagotavljal eksistenčni minimum oziroma minimalno socialno varnost osebam, ki si tega ne morejo zagotoviti same. Navedeno je ustavna naloga države. V pravnem redu ni instrumentov, ki bi dobrodelne ustanove silili v to, da svoje pomoči socialno šibkim omejijo le na z vidika Ustave nujne primere in na nujni obseg. Izvzetje njihovih denarnih pomoči iz izvršbe bi v številnih primerih nesorazmerno poseglo v zaščitene ustavnopravne položaje upnikov. Člen 34 Ustave in prvi odstavek 50. člena Ustave ne zahtevata izvzetja iz izvršbe denarnih pomoči, ki jih dobrodelne ustanove izplačujejo pomoči potrebnim prejemnikom. Splošne dobrodelne humanitarne organizacije so v primerjavi z dobrodelnimi ustanovami bolj omejene in močneje nadzorovane glede načina dobrodelnega delovanja in glede finančnega poslovanja. Treba je upoštevati tudi določeno polje proste presoje, ki ga ima zakonodajalec pri izbiri tega, kateri tip zasebnih neprofitnih organizacij bo spodbujal prek izvzetja njihovih denarnih pomoči iz izvršbe. Za razlikovanje v bistvenem enakih položajev, ki se kaže v tem, da so denarne pomoči, ki jih socialno šibkim prejemnikom izplačujejo splošne dobrodelne humanitarne organizacije, izvzete iz izvršbe, po namenu enake denarne pomoči, ki jo izplačujejo dobrodelne ustanove, pa niso, obstaja razumen razlog.