Odločba o ugotovitvi, da drugi stavek v drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo in sklep o zavrnitvi pobude

5238. Odločba o ugotovitvi, da drugi stavek v drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo in sklep o zavrnitvi pobude

Številka: U-I-69/07-36

Datum: 4. 12. 2008

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Franca Majcna, Gornja Radgona in v postopku za preizkus pobud Osmana Hazirija, Republika Kosovo, ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče, mag. Matevža Krivica, Spodnje Pirniče, in Miloša Šoškića, Ljubljana, na seji 4. decembra 2008

Drugi stavek drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo.

Pobuda Miloša Šoškića za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, se zavrne.

Pobuda Osmana Hazirija in mag. Matevža Krivica za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 22. člena in drugega stavka drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu v delu, ki se nanaša na pritožbo, se zavrne.

1. Pobudnik Franc Majcen izpodbija drugi stavek drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je Upravno sodišče odpravilo zanj ugodno odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Zoper tako odločitev je vložil pritožbo. Upravno sodišče ga je z dopisom pozvalo, naj se opredeli, ali vlaga pritožbo ali revizijo, hkrati pa ga je opozorilo, da na podlagi izpodbijane določbe ZUS-1 lahko vloži pritožbo le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Izpodbijani določbi ZUS-1 pobudnik očita, da je neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker osebam z nizkimi dohodki (kar naj bi bil sam) onemogoča vlaganje pritožb, ker ne morejo plačati stroškov odvetnika. Navaja, da mu je zaradi obveznega pravnega zastopanja onemogočeno zavarovanje svojih pravic s pritožbo in s tem zatrjuje tudi neskladnost izpodbijane zakonske ureditve s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

2. Pobudnika Osman Haziri in mag. Matevž Krivic izpodbijata prvi odstavek 22. člena in drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo. Menita, da je drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v neskladju s prvim in z drugim odstavkom 14. člena, z 22. členom in s 25. členom Ustave. Pobudnika menita, da je navedena določba posebej sporna, če se uporablja v azilnih postopkih. Ker naj odvetniki ne bi bili zainteresirani za zastopanje prosilcev za azil zaradi polovičnega plačevanja brezplačne pravne pomoči, naj bi bili prosilci za azil vezani na pravno pomoč drugih pravnikov ali celo nepravnikov. Brez pomoči navedenih oseb naj bi prosilci za azil ostali brez možnosti za pridobitev pravne pomoči. Navajata, da je kvaliteta pravne pomoči, ki jo nudijo osebe, ki so sicer brez pravniškega državnega izpita, so pa seznanjene s posebnostmi azilnega postopka, boljša od tiste, ki bi jo lahko nudili odvetniki. Menita, da so tudi na drugih upravnih področjih odvetniki praviloma slabše usposobljeni kot drugi pravniki ali nepravniki, ki se ukvarjajo z določenim upravnim področjem. ZUS-1 naj ne bi upošteval posebnosti upravnega spora, ki je spor med državo in posameznikom. Z izpodbijano ureditvijo naj bi se postavljale nerazumne in diskriminacijske ovire k dostopu do sodnega varstva v upravnih sporih. S tem naj bi država lažje »branila svoje nezakonite upravne odločitve«. Z izpodbijano ureditvijo naj bi se tudi bistveno podražilo sodno varstvo pravic. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 ni več mogoča izbira kateregakoli pooblaščenca. V postopku pred Upravnim sodiščem naj bi bil lahko pooblaščenec samo odvetnik. Pred sprejemom ZUS-1 je bila v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) izključena uporaba tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) pred Upravnim sodiščem. Ker na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 ni več mogoče prosto izbirati pooblaščenca, naj bi bila tudi navedena določba v neskladju z Ustavo.

3. Pobudnik Miloš Šoškić izpodbija drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva. Navaja, da ga je Vrhovno sodišče v konkretnem upravnem sporu pozvalo, naj dopolni vloženo revizijo z dokazilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ker lahko stranka opravlja dejanja na podlagi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo po pooblaščencu s pravniškim državnim izpitom. Pobudnik meni, da iz 22. člena ZUS-1 jasno izhaja, da lahko v upravnem sporu stranka vsa procesna dejanja opravlja sama, če pa jih po pooblaščencu, mora ta imeti pravniški državni izpit. Če je razlaga Vrhovnega sodišča pravilna, meni, da je ureditev v 22. členu ZUS-1 v neskladju s 14. členom in s 25. členom Ustave, ker v pravnem pouku ni bil opozorjen na posledice vložitve revizije brez pooblaščenca z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

4. Državni zbor v odgovoru navaja, da se določba drugega stavka drugega odstavka 22. člena ZUS-1 ne nanaša na stranko, pač pa na njenega pooblaščenca. Pri tem opozarja, da je to določbo treba razumeti tako, da stranka, ki ne nastopa sama, temveč ima pooblaščenca, lahko za pooblaščenca v postopku s pritožbo ali z izrednimi pravnimi sredstvi postavi le osebo, ki ima pravniški državni izpit. To naj bi bila posledica izključitve uporabe tretjega odstavka 86. člena ZPP. Glede na navedeno naj bi imela stranka sama pravico opravljati vsa procesna dejanja na vseh stopnjah, čeprav nima pravniškega državnega izpita. Razlaga, kot jo je izpodbijani zakonski določbi dalo sodišče v pobudnikovem primeru, je za Državni zbor napačna, smiselno pa iz odgovora izhaja, da tudi ob taki razlagi izpodbijane določbe ZUS-1 tej ne bi mogli očitati nedopustnega posega v pravico iz 25. člena Ustave.