TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

„Odločbi toženca, št. ... z dne 20. 12. 2013 in št. ... z dne 28. 5. 2013 se odpravita.

Tožnici se od 6. 9. 2012 dalje prizna pravica do oskrbnine.

Tožena stranka je dolžna v 30 dneh od vročitve te sodbe izdati odločbo o odmeri in izplačevanju oskrbnine.

Tožena stranka je dolžna tožnici plačati odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, obračunanih od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska oskrbnine v plačilo, do plačila.

Tožena stranka je dolžna za tožnico na račun Delovnega sodišča v Celju, št. ... povrniti stroške postopka v znesku 353,88 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbe v višini 245,60 EUR v roku 15 dni.

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožnica ni izpolnila pogoja pravočasnosti prijave pri zavodu za zaposlovanje, kot pogoja za pridobitev pravice do oskrbnine. Pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje v 30 dneh od izgube pravice do vdovske pokojnine iz 2. odstavka 129. člena ZPIZ-1 je treba interpretirati tako, da rok prične teči takrat, ko se zavarovanec seznani z izgubo pravice. Tožnica namreč prijavne dolžnosti za priznanje pravice do oskrbnine ni mogla izpolniti, še preden je bila seznanjena s prenehanjem pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. V konkretnem primeru je bila tožnica o izgubi pravice obveščena z vročitvijo odločbe dne 27. 11. 2012. Od tega dne dalje je začel teči 30-dnevni rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje. Ker se je tožnica na zavod prijavila dne 16. 11. 2012, torej še preden je rok sploh začel teči, je pogoj pravočasnosti prijave iz 2. odstavka 129. člena ZPIZ-1 izpolnjen in da tožnica izpolnjuje vse pogoje za priznanje pravice do oskrbnine po 2. odstavku 129. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi odpravilo in tožnici priznalo pravico do oskrbnine.