• PREDPIS

Zakon o varstvu konkurence (ZVK)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-816/1993, stran 824 DATUM OBJAVE: 9.4.1993

RS 18-816/1993

816. Zakon o varstvu konkurence
Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ o razglasitvi Zakon o varstvu konkurence
Razglašam Zakon o varstvu konkurence, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.
0100-48/93
Ljubljana, dne 2. aprila 1993.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan 1. r.
ZAKON O VARSTVU KONKURENCE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Prepovedana so dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo.

2. člen

Ta zakon velja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost (v nadaljnjem besedilu: podjetja).
Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu, zlasti pa: nakup in prodaja blaga, proizvodnja, prevozne, turistične, gradbene, blagovnoprometne in kakršne koli druge storitve, pa tudi bančni, finančni, zavarovalni in podobni posli.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posle javnih podjetij, če njihovo ravnanje ni določeno z zakonom ali aktom pristojnega državnega organa.
Ta zakon se uporablja tudi za podjetja in osebe, ki imajo svoj sedež oziroma prebivališče zunaj Republike Slovenije, če njihova dejanja učinkujejo na ozemlju Republike Slovenije.

II. OMEJEVANJE KONKURENCE

3. člen

Kartelni sporazumi so prepovedani in nimajo pravnega učinka.
Kot kartelni sporazumi se štejejo sporazumi, ki jih med seboj sklepajo podjetja ali združenja podjetij o pogojih poslovanja na trgu in imajo za cilj ali posledico omejitev konkurence med udeleženci sporazuma pri prometu blaga ali pri opravljanju storitev.
Prvi odstavek tega člena velja tudi za sklepe, ki jih sprejemajo združenja podjetij, in za usklajeno ravnanje podjetij, če imajo ti sklepi ali to ravnanje enake določujoče znake kot sporazumi po drugem odstavku tega člena.
Kot sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja po drugem in tretjem odstavku tega člena se štejejo zlasti tisti:

-

s katerimi si udeleženci razdelijo trg;

-

s katerimi udeleženci določijo cene blaga ali storitev, ki jih ponujajo ali kupujejo ali določijo višino posameznih sestavin cen blaga ali storitve;

-

s katerimi se eden ali več udeležencev obveže omejiti obseg proizvodnje, prodaje ali nakupa blaga ali opravljanja ali naročanja storitev ali

-

s katerimi se omejujejo raziskovalna, razvojna ali inovativna dejavnost udeleženca ali uporaba dosekov take dejavnosti.

4. člen

Za kartelne sporazuma po prejšnjem členu se ne štejejo sporazumi, s katerimi se udeleženci dogovorijo:

-

o enotnih poslovnih pogojih pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev v prometu s tretjimi osebami, če ti sporazumi ne določajo cen ali njihovih sestavin;

-

o enotni uporabi tehničnih norm, standardov in tipov;

-

o specializaciji pri proizvodnji ali pri opravljanju storitev;

-

o skupnem opravljanju raziskovalnega, razvojnega ali inovativnega dela in o uporabi dosežkov tega dela za njihove registrirane dejavnosti ali

-

o skupnem opravljanju nekaterih pomožnih del za potrebe registrirane dejavnosti (npr. prevoz, skladiščenje, servis).
Sporazumi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če opazneje ne omejujejo ali ne morejo omejevati konkurence.

5. člen

Podjetja, ki uvažajo blago iz tujine ali uporabljajo storitve tujih podjetij, in podjetja, ki izvažajo blago v tujino ali opravljajo storitve tujim podjetjem, se lahko dogovorijo o pogojih nastopanja nasproti tujim podjetjem, če to ne nasprotuje mednarodnim obveznostim, ki jih je prevzela Republika Slovenija, ali če take dogovore dopušča tudi država, v kateri ima sedežtuje podjetje, če k takemu dogovoru lahko pristopi katerokoli izvozno ali uvozno ali storitveno podjetje, ki ima sedežv Republiki Sloveniji, in če tak dogovor ne omejuje ali ne more omejevati konkurence v Republiki Sloveniji.

6. člen

Podjetja, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za mala ali srednja, lahko sklepajo sporazuma o racionalizaciji dejavnosti in poslovanja:

-

če tak sporazum krepi konkurenčno sposobnost malih in srednjih podjetij in

-

če s takim sporazumom ni opazneje prizadeta konkurenca na trgu.

7. člen

Dovoljeni so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, ki sicer imajo znake po 3. členu tega zakona, vendar pa prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga ali k tehničnemu in gospodarskemu napredku in pri tem zagotavljajo potrošnikom pravičen deleždoseženih koristi.
Sporazumi, sklepi in ravnanja iz prejšnjega odstavka ne smejo:

-

nalagati podjetjem omejitev, ki niso nujne, da bi se dosegli cilji iz prejšnjega odstavka, in

-

omogočati podjetjem, da bi izključila konkurenco glede pomembnega dela proizvodnje, na katero se sporazumi, sklepi ali ravnanja nanašajo.

8. člen

Sporazume iz 4., 5., 6. in 7. člena tega zakona morajo udeleženci takoj po sklenitvi priglasiti organu iz 22. člena tega zakona.

9. člen

Sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja so prepovedani, če katerega od udeležencev omejujejo pri določanju njegovih pogojev poslovanja na trgu s tretjimi osebami.
Kot sporazumi, sklepi in ravnanja po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti tisti:

-

ki določajo cene ali sestavine cen, po katerih mora en ali več udeležencev prodajati blago ali storitve tretjim osebam ali kupovati blago ali storitve pri tretjih osebah;

-

s katerimi je enemu ali več udeležencem prepovedano kupovati blago ali storitve pri vseh ali nekaterih tretjih osebah ali prodajati blago ali storitve vsem ali nekaterim tretjim osebam;

-

s katerimi je kateremu od udeležencev omejeno svobodno razpolaganje z blagom, ki mu ga je prodal drugi udeleženec ali

-

s katerimi se prejemniku licence kakšne pravice intelektualne lastnine omejuje svoboda pri nabavi surovin ali sestavnih delov ali pri prodaji proizvodov.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena pa so dopustne tiste omejitve v poslovanju s tretjimi osebami, ki so nujne za ohranitev na zakonu utemeljenih pravic drugega udeleženca (npr. omejitve svobodnega nastopanja agenta, distributerja, prejemnika franšizinga, prejemnika licence kakšne pravice intelektualne lastnine, prodajalca podjetja), vendar le v tistem obsegu, ki je nujen za ohranitev pravic.

10. člen

Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja podjetja na trgu.
S prevladujočim položajem podjetja na trgu je mišljen položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti za financiranje, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg.
Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj na trgu, če je njegov deležprodaje ali nakupa blaga ali storitve v Republiki Sloveniji večji kot 40 odstotkov.
Dvoje ali več podjetij ima prevladujoč položaj na trgu, če med njimi ni pomembnejše konkurence in je njihov skupni deležprodaje ali nakupa blaga na območju Republike Slovenije večji od 60 odstotkov.

11. člen

Kot zloraba prevladujočega položaja podjetja na trgu se štejejo dejanja, ki povzročajo škodo drugim podjetjem ali potrošnikom in katerih podjetje ne bi moglo storiti, če bi obstajala konkurenca.
Kot zloraba prevladujočega položaja podjetja na trgu se štejejo zlasti:

-

prodaja blaga ali storitev po nesorazmerno visokih cenah ali kupovanje blaga ali storitev po nesorazmerno nizkih cenah;

-

zahteva podjetja, da mu njegovi kupci, naročniki, prodajalci ali izvajalci zagotovijo neobičajne plačilne ali drugačne ugodnosti;

-

zahteva podjetja, da kupci blaga ali naročniki storitev poleg naročenega blaga ali naročene storitve kupijo tudi blago ali storitve, ki jih sicer ne bi kupili, ali smiselno enaka zahteva glede prodaje blaga ali opravljanja storitve;

-

zavrnitev prodaje blaga ali opravljanja storitve, čeprav kupec oziroma naročnik ponudi ustrezno ceno in druge pogoje;

-

dejanja, s katerimi podjetje ali združenje podjetij brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ustvarja med kupci ali prodajalci blaga razlike pri poslovnih pogojih (diskriminacija);

-

dejanja, s katerimi se sili kakšno podjetje, da sprejme kakšen dovoljen ali nedovoljen sporazum ali se včlani v združenje, in dejanja, ki prizadenejo ali utegnejo prizadeti škodo podjetju, ki ni hotelo sprejeti sporazuma ali se včlaniti v združenje;

-

dejanja, s katerimi se kakšnemu drugemu podjetju pomembno zmanjšuje možnost za nakup ali prodajo blaga, zlasti bojkot podjetja;

-

neutemeljena odklonitev ponudbe drugega podjetja, ki bi se želelo včlaniti v gospodarsko ali strokovno združenje, če odklonitev prizadene ali bi utegnila zmanjšati konkurenco ali poslabšati položaj podjetja, ki se poteguje za včlanitev v združenje.

12. člen

Podjetja, ki se nameravajo združiti (nakup ali prodaja podjetja, združitev, povezanost obvladujočega in obvladovanega podjetja itd.), so dolžna o svojem namenu obvestiti organ iz 22. člena tega zakona, če bi nameravana združitev imela za posledico, da bi združena podjetja obvladovala več kot 50 odstotkov tržnega deleža določenega proizvoda ali storitve v Republiki Sloveniji.
Organ iz 22. člena tega zakona izda odločbo o prepovedi združitve, če ugotovi, da bi bila z združitvijo močno omejena konkurenca in bi obstajala nevarnost zlorabe prevladujočega položaja podjetja na trgu.