povezave na davčne vsebine (TAX) – pojasnila FURS, članki revij, obrazci ipd.
povezave na finančno – računovodske vsebine (FIN) – članki revij, obrazci, slovenski in mednarodni računovodski standardi ipd.
povezave na pravne vsebine (LEX) – sodna praksa, članki revij, strokovni članki, komentarji zakonov ipd.
vplivi - izbrani del besedila se je spremenil, dopolnil, razveljavil ipd.
reference - povezave med prehodnimi in končnimi ter drugimi določbami predpisa, ki opozarjajo na različne začetke veljavnosti ali uporabe in druge posebnosti
dodaj opombo – dodajanje lastnih komentarjev k besedilu, ki so lahko vidni samo uporabniku ali pa tudi vsem sodelavcem
na besedilu so opombe (število opomb)
primerjalnik členov – primerjava besedila do 3 različnih verzij čistopisov člena
!
prikaz besedila, ki bo aktualno v naslednjih verzijah čistopisa
Na podlagi tretjega odstavka 117. člena in šestega odstavka 121. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/24) minister za infrastrukturo in energetiko izdaja
Pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču
Ta pravilnik ureja pogoje in zahteve za izvajanje reševalne in gasilske službe na aerodromu, minimalno opremo in sredstva reševalne in gasilske službe, zahteve v zvezi z osebjem reševalne in gasilske službe ter ukrepe za varstvo pred požarom, na javnem letališču.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se ta pravilnik ne uporablja za aerodrome, ki se certificirajo v skladu s predpisi Evropske unije.
poglavju A, delu CS ADR-DSN.A.002 – Definitions, zadnje izdaje Certifikacijskih specifikacij (CS ADR-DSN) Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA).
Osnovne naloge reševalne in gasilske službe so reševanje življenj, izvajanje ukrepov za zavarovanje pred požarom in gašenje požarov na zrakoplovih, objektih ali na odprtih površinah v primeru letalskih nesreč in incidentov ali katerih koli drugih izrednih dogodkov na letališču ali v njegovi neposredni okolici.
(2)
Poleg osnovnih nalog iz prejšnjega odstavka naloge reševalne in gasilske službe obsegajo tudi načrtovanje in izvajanje vseh preventivnih dejavnosti, namenjenih zagotavljanju varnosti zrakoplovov med pristajanjem, vzletanjem in zadrževanjem na letališču, vključno s protipožarno zaščito med izvajanjem zemeljske oskrbe zrakoplovov.
(3)
Reševalna in gasilska služba lahko izvaja tudi druge naloge na letališču, če to ne vpliva na sposobnost zagotavljanja ustreznih odzivnih časov in zmogljivost službe za učinkovito izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Za potrebe delovanja reševalne in gasilske službe in drugih enot in organizacij, udeleženih pri odzivanju v nujnih primerih, upravljavec javnega letališča zagotovi mrežni zemljevid letališča in njegove okolice. Mrežni zemljevid mora biti vključen v načrtu aerodroma za nujne primere. Sestavljata ga dva jasno ločena prikaza, pri čemer mora biti uporabljeno enotno kodiranje, in sicer:
-
prikaz letališča in neposredne okolice in
-
prikaz širše okolice letališča v radiju vsaj osem kilometrov od referenčne točke aerodroma.
(2)
Na mrežnem zemljevidu morajo biti označene najmanj informacije o topografiji, objektih, dostopnih poteh, zbirnih mestih in lokacijah točk za polnjenje vozil reševalne in gasilske službe z vodo, na prikazu širše okolice letališča pa tudi lokacije zdravstvenih ustanov.
(3)
Mrežni zemljevid mora biti na vidnem mestu dostopen v:
-
postaji reševalne in gasilske službe,
-
aerodromskem kontrolnem stolpu,
-
operativnem centru letališča,
-
vseh vozilih reševalne in gasilske službe in
-
drugih vozilih, udeleženih pri odzivanju v nujnih primerih.
(4)
Upravljavec javnega letališča mrežni zemljevid zagotovi tudi vsem drugim organizacijam in enotam, udeleženim pri odzivanju v nujnih primerih.
(5)
Pri pripravi in urejanju mrežnega zemljevida se mora uporabljati sistem upravljanja različic, informacija o veljavni različici pa mora biti razvidna na mrežnem zemljevidu.
Upravljavec javnega letališča na aerodromu zagotavlja raven zaščite za reševanje in gašenje požarov, ki ustreza reševalni in gasilski kategoriji aerodroma, določeni v skladu s tem členom.
(2)
Reševalna in gasilska kategorija se določi s pomočjo spodnje preglednice tako, da se upošteva kategorija, ki ustreza dolžini najdaljših zrakoplovov, s katerimi se običajno izvaja zračni prevoz na aerodromu, in širini trupa teh zrakoplovov.
Določitev reševalne in gasilske kategorije
Reševalna in gasilska kategorija aerodroma
Skupna dolžina zrakoplova
Največja širina trupa zrakoplova
1
Od 0 do manj kot 9 m
2 m
2
Od 9 do manj kot 12 m
2 m
3
Od 12 do manj kot 18 m
3 m
4
Od 18 do manj kot 24 m
4 m
5
Od 24 do manj kot 28 m
4 m
6
Od 28 do manj kot 39 m
5 m
7
Od 39 do manj kot 49 m
5 m
8
Od 49 do manj kot 61 m
7 m
9
Od 61 do manj kot 76 m
7 m
10
Od 76 do manj kot 90 m
8 m
(3)
Če je po izbiri ustrezne kategorije glede na dolžino zrakoplova širina trupa tega zrakoplova večja od največje širine trupa zrakoplova za izbrano kategorijo, določene v preglednici, je ustrezna reševalna in gasilska kategorija za tak zrakoplov eno stopnjo višja.
(4)
Če je število vzletov in pristankov zrakoplova najvišje kategorije, na podlagi katerega se je v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena določila reševalna in gasilska kategorija aerodroma, v treh najbolj obremenjenih zaporednih mesecih v letu manjše od 700, se letališče lahko razvrsti eno kategorijo nižje.
(5)
Kadar se na aerodromu izvajajo samo operacije zrakoplovov, namenjenih izključno prevozu tovora in pošte, ter v primeru pozicijskih, testnih ali šolskih letov, se raven zaščite za reševanje in gašenje požarov lahko zniža v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 2: Znižanje reševalne in gasilske kategorije v primeru operacij zrakoplovov, namenjenih prevozu tovora in pošte, ter v primeru pozicijskih, testnih ali šolskih letov
Reševalna in gasilska kategorija aerodroma
Znižana kategorija
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
6
5
7
6
8
6
9
7
10
7
(6)
Upravljavec javnega letališča lahko določi časovna obdobja (na primer ob določenih urah dneva), v katerih se zaradi pričakovanega nižjega obsega zračnega prometa na aerodromu zagotavlja nižja raven zaščite za reševanje in gašenje požarov. V tem primeru raven zaščite ne sme biti nižja od tiste, ki se zahteva za zrakoplov, katerega operacije so načrtovane v obdobju zmanjšane ravni zaščite, ne glede na obseg prometa.
(7)
Ne glede na reševalno in gasilsko kategorijo aerodroma, določeno v skladu s tem členom, lahko upravljavec javnega letališča določi omejena časovna obdobja, ko zagotavlja nižjo raven zaščite za reševanje in gašenje požarov ali reševalna in gasilska služba ni na voljo, vendar le, če se v tem času na aerodromu ne izvaja zračni prevoz. Ta obdobja opredeli v priročniku aerodroma, pri čemer upošteva najmanj dejavnike, kot so število in pogostost premikov zrakoplovov, lokacija letališča ter bližina in dosegljivost zunanjih služb za odzivanje v primeru nesreče. V teh obdobjih se na aerodromu lahko izvajajo le:
-
nekomercialne operacije,
-
specializirane operacije,
-
nujni leti v medicinske ali humanitarne namene,
-
leti zrakoplovov s pristankom v sili,
-
leti zrakoplovov za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ali
-
leti zrakoplovov za potrebe iskanja in reševanja.
(8)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da so informacije o časovnih obdobjih iz šestega in sedmega odstavka tega člena objavljene v zborniku letalskih informacij (AIP) ali s sporočilom NOTAM.
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da so reševalni in gasilski službi na voljo osnovna in dodatna sredstva za gašenje požara.
(2)
Osnovno sredstvo iz prejšnjega odstavka so pene za gašenje, ki izpolnjujejo minimalno raven učinkovitosti A, B ali C, kot je opredeljena v najnovejši veljavni izdaji ICAO Doc 9137 z naslovom »Airport Services Manual, Part 1 – Rescue and Firefighting; v nadaljnjem besedilu: ICAO Doc 9137, Del 1), ali njihova kombinacija. Na aerodromih, ki imajo določeno reševalno in gasilsko kategorijo od 1 do 3, mora osnovno sredstvo za gašenje požara izpolnjevati minimalno raven učinkovitosti B ali C.
(3)
Dodatno sredstvo iz prvega odstavka tega člena je suh kemični prah, primeren za gašenje požarov ogljikovodikov, ali drugo nadomestno sredstvo z vsaj enakovredno gasilno zmogljivostjo pri vrstah požarov, pri katerih je predvidena uporaba dodatnega sredstva za gašenje. Kadar se dodatno sredstvo za gašenje uporablja skupaj s peno za gašenje, mora biti zagotovljena njuna medsebojna združljivost.
(4)
Dodatno sredstvo mora izpolnjevati zahteve iz standarda SIST ISO 7202.
V reševalnih in gasilskih vozilih mora biti glede na reševalno in gasilsko kategorijo aerodroma skupno zagotovljena minimalna količina vode za proizvodnjo pene za gašenje ter dodatnih sredstev za gašenje, kot je določeno v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)
Zmogljivost izmeta peneče raztopine in dodatnega sredstva za gašenje mora biti najmanj, kot je določeno v Prilogi 1 tega pravilnika.
(3)
Ne glede na zahteve iz prvega odstavka tega člena se lahko na aerodromih, na katerih je določena reševalna in gasilska kategorija 1 ali 2, pena kot glavno sredstvo za gašenje nadomesti z dodatnim sredstvom za gašenje, in sicer do 100 odstotkov skupne količine vode za proizvodnjo pene, ki izpolnjuje minimalno raven učinkovitosti A. Pri tem se upošteva, da je en kilogram dodatnega sredstva za gašenje enakovreden enemu litru vode.
(4)
Kadar so na aerodromu načrtovane operacije zrakoplovov, katerih dimenzije presegajo povprečno dolžino zrakoplova za posamezno kategorijo, je treba zagotoviti ustrezno večjo količino vode in zmogljivost izmeta peneče raztopine. Preračun količin se izvede po metodologiji, navedeni v drugem poglavju dokumenta ICAO Doc 9137, del 1.
(5)
Kadar je na aerodromu določena nižja reševalna in gasilska kategorija v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega pravilnika, je treba zagotoviti ustrezno večjo količino vode in zmogljivost izmeta peneče raztopine, ki se preračunata na podlagi dimenzij največjega zrakoplova za določeno kategorijo.
(6)
Kadar je na aerodromu na voljo kombinacija pen za gašenje z različnimi ravnmi učinkovitosti, je treba skupno količino vode, ki se zagotovi za proizvodnjo pene, izračunati za vsako vrsto pene posebej, razporeditev teh količin pa dokumentirati za vsako vozilo in upoštevati pri skupnih zahtevah glede potrebnih količin iz vode.
Količina koncentrata za peno v posameznem vozilu reševalne in gasilske službe mora biti v sorazmerju z zahtevano količino vode in izbrano koncentracijo pene in mora zadoščati za najmanj dve polnjenji vode.
Na aerodromu morajo biti na voljo dodatne količine vode za hitro ponovno polnjenje vode v reševalnih in gasilskih vozilih, ki posredujejo na kraju nesreče zrakoplova.
(2)
Na aerodromu mora biti za ponovno polnjenje vozil reševalne in gasilske službe na voljo rezervna količina koncentrata za peno, in sicer v količini, ki ustreza dvakratniku potrebne količine koncentrata glede na količino vode iz Priloge 1 tega pravilnika za posamezno reševalno in gasilsko kategorijo. Če količina koncentrata, ki je na voljo na vozilih, presega zahtevano količino glede na Prilogo 1 tega pravilnika, se ta presežek upošteva kot rezervna količina iz tega odstavka.
(3)
Na aerodromu mora biti za ponovno polnjenje vozil reševalne in gasilske službe na voljo rezervna količina dodatnega sredstva za gašenje, in sicer v enaki količini, kot je navedena v Prilogi 1 za posamezno reševalno in gasilsko kategorijo, ter ustrezna količina potisnega plina, potrebnega za uporabo dodatnega sredstva za gašenje. Če se na aerodromu kategorije 1 ali 2 glavno sredstvo za gašenje nadomešča z dodatnim sredstvom za gašenje v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika, mora biti dodatno sredstvo za gašenje na voljo v dvakratniku količine, navedene v Prilogi 1 tega pravilnika.
(4)
Kadar ni mogoče zagotavljati pravočasnega nadomeščanja porabljenih zalog sredstev za gašenje, morajo biti na aerodromu na voljo ustrezno večje rezervne količine sredstev za gašenje iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Te količine se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo po potrebi izdela upravljavec javnega letališča.