3989. Pravilnik o računovodstvu
Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02) je župan Občine Bloke dne 25. 3. 2009 sprejel
P R A V I L N I K
o računovodstvu
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Bloke.
Občina vodi poslovne knjige na podlagi zakona o računovodstvu, zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister, pristojen za finance, za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju: SRS).
II. ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki omogoča:
-
zagotavljanje informacij nadzornim organom občine (proračunska inšpekcija, računsko sodišče, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev javnih financ,
-
vpogled zunanjih organov občine v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz sredstev javnih financ,
-
vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti,
-
zagotavljanje informacij poslovodstvu občinske uprave in predstavniškemu organu – občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, kar naj bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
Računovodska opravila opravlja delavec, ki ga je župan določil za pooblaščenega računovodjo. Odgovornost računovodje je urejena s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora računovodja upoštevati strokovno etiko, kodeks računovodskih načel in finančnega poslovanja.
Finančno poslovanje vodi računovodja v skladu z zakonom o javnih financah, zakonom o plačilnem prometu ter s predpisi in navodili Ministrstva za finance ter po nalogu župana. Pri svojem delu mora upoštevati zakonske predpise in odločitve pristojnega organa občine.
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki omogočajo:
-
vpogled v stanje in gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
-
vpogled v porabo proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah, vpogled v porabo sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih,
-
ugotavljanje prihodkov, odhodkov,
-
pripravo finančnih načrtov,
-
sestavljanje poročil in analiz,
-
drugo na zahtevo pristojnih organov.
Podatki iz 6. člena se zagotavljajo:
Delavci, zaposleni v drugih oddelkih občinske uprave, ki so pooblaščeni za pripravo in potrditev knjigovodskih listin, so soodgovorni za namembnost ter smotrnost porabe proračunskih sredstev. Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje, pomeni odgovornost delavcev teh oddelkov. Direktor občinske uprave in vodje oddelkov sodelujejo pri pripravi proračuna občine in finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Vsak izdatek iz poračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Vsako plačilo je potrebno pisno potrditi.
Vsaka knjigovodska listina mora biti v določenem roku, to je najkasneje v desetih dneh od prejema listine vrnjena v računovodstvo, kjer jo je potrebno ustrezno obdelati (kontrolirati in knjižiti) in jo sistematično odložiti ter hraniti.
Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje ali vpliva na nepravilnost izkazanih poslovnih izidov, pomeni kršitev delovnih obveznosti in neposredno, osebno odgovornost delavca zaradi kršitve veljavnih predpisov.
Poslovne knjige se vodijo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemajo poslovne dogodke, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
Občina vodi poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister, pristojen za finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava) ter v skladu z odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega načrta.
Občina vrednost poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih medsebojno ne poračunava.
Poslovne knjige se vodijo v računovodstvu občine računalniško (glavna knjiga, saldakonti, pomožne knjige in analitične evidence). Računalniško vodene poslovne knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu.
Obvezne pomožne knjige so:
-
knjiga opredmetenih osnovnih sredstev,
-
knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga izdanih računov,
-
knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov.
Občina vodi še analitične evidence:
-
plač in drugih prejemkov delavcev,
-
drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu, pogodbe …) itd.
Nastale spremembe na sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od pridobitve izvirne listine.
Glavna knjiga se vodi računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek z enim vnosom knjižen v pomožni knjigi in glavni knjigi.
Način knjiženja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se izpiše celotna glavna knjiga.
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto. Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo.
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavna knjiga se ob koncu poslovnega leta odtisne, zaključi in odloži. Prav tako se ob koncu leta odtisnejo, zaključijo in odložijo obvezne pomožne knjige.
Preostale pomožne knjige, dnevnik, evidence se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali drugimi poškodbami.
Vsaka poslovna sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih ter stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske listine.
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Knjigovodske listine morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje.
Izvirna knjigovodska listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe.
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo nove.
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
-
ime in naslov izdajatelja listine,
-
naziv listine z označbo zaporednosti listine,
-
datum nastanka poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine,
-
vsebino poslovne spremembe,
-
oznake stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
-
količino, mersko enoto (ter razčlenitev, vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek izražen v tolarjih,
-
podpise sodelujočih pri poslovnih dogodkih,
-
podpis osebe, pooblaščene za sestavljanje listine,
-
podpis osebe, pooblaščene za kontrolo in likvidacijo listine.
Knjigovodske listine se sistematsko označujejo z zaporedno številko.
Notranje knjigovodske listine
Notranje knjigovodske listine so:
-
računi za prodajo storitev,
-
predlog za izdajo naročilnice,
-
potrdila o vplačilih in izplačilih,
-
pogodbe za dana posojila in prejeta posojila in druge pogodbe,
-
odredbe, odločbe in sklepi za nakazila in izplačila,
-
druge listine, s katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti.
Notranje knjigovodske listine izdaja župan ali po njegovem pooblastilu pooblaščeni delavec. Delavec, ki sestavi knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega dogodka in to, da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku.
Sprožanje poslovnih dogodkov
Poslovne dogodke sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec):
-
vodja organizacijske enote (skrbnik proračunske postavke).
Župan s sklepom določi skrbnike proračunskih postavk, ki so obenem tudi likvidatorji listin.
Listine za materialno poslovanje, to je dobavnica, prevzemnica ter ostalo dokumentacijo za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev, podpisujeta in jamčita za njihovo pravilnost in resničnost prevzemnik blaga in direktor občinske uprave.
Pooblaščeni nosilci sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednje odgovornosti:
