TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženi A. A., B. B. in C. B. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostijo obtožbe

Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije Kt/5737/2017 z dne 19. 12. 2019, spremenjene dne 15. 1. 2020 in 5. 9. 2023,

da so

I. A. A.

pri opravljanju gospodarske dejavnosti po naročilu C. B. kot direktor gospodarske družbe D. d. o. o., s sedežem ..., X., z namenom, da bi B. B. in C. B. pridobil veliko premoženjsko korist,

zlorabil svoj položaj s tem, da je dne 16. 01. 2013 v X. iz sredstev družbe D. d. o. o. v dobro transakcijskega računa B. B. številka SI56 001 odredil izplačilo:

zneska 14.408,90 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec E. E.,

zneska 3.466,52 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec F. F.,

zneska 5.835,00 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec G. G.,

zneska 3.876,20 EUR, do katerega je bila sicer upravičena delavka H. H.,

zneska 7.483,33 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec I. I.,

zneska 4.955,00 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec J. J.,

zneska 1.199,53 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec K. K.,

zneska 10.167,60 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec L. L.,

zneska 15.701,00 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec M. M.,

skupno torej 67.093,08 EUR, kot plačilo odpravnine delavcem družbe D. d.o.o., katerim je ta družba dolgovala odpravnino, čeprav je A. A. vedel, da za navedena izplačila ni veljavne dejanske in pravne podlage in da je družba D. d.o.o. odpuščenim delavcem izplačala le del odpravnine v višini 6.000,00 EUR, s preostankom zneska, do katerega so bili sicer upravičeni odpuščeni delavci, pa so bile poplačane fiktivne terjatve B. B. do navedenih delavcev, katerim B. B. nikoli ni posodil denarja, zaradi česar so bile fiktivne tudi asignacijske pogodbe, ki jih je v času od aprila 2012 do januarja 2013 podpisal A. A. oz. neznana oseba po njegovem pooblastilu,

s čimer vse je A. A. ravnal v nasprotju z določbo šestega odstavka 515. člena v zvezi s prvim odstavkom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami), ki od poslovodij družb z omejeno odgovornostjo zahteva, da svoje naloge opravljajo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, A. A. pa je navedeni določili kršil s tem, da je B. B. in C. B. v nasprotju z interesi in v koristjo družbe D. d.o.o. pridobil veliko premoženjsko korist v skupnem znesku 67.093,88 EUR, pri tem pa mu je vseskozi šlo za to, da navedenima pridobi premoženjsko korist v tej višini;

II. B. B.

pri opravljanju gospodarske dejavnosti položaj direktorja družbe D. d.o.o., ki ga je opravljal v času od 24. 05.2012 do 01. 12. 2012 in dano zaupanje oziroma informacije o tem, katerim delavcem preneha delovno razmerje v družbi D. d.o.o. in katerim delavcem družba D. d. o. o. dolguje odpravnino, ki jih je pridobil v času opravljanja direktorske funkcije v družbi D. d. o. o. zlorabil za to, da bi sebi in C. B. pridobil veliko premoženjsko korist, s tem,

1. da je v X. sklenil 9 fiktivnih asignacijskih pogodb z družbo D. d. o. o. in odpuščenimi delavci, in sicer 12. 09. 2012 z F. F., 07. 12. 2012 z J. J., 10. 12. 2012 z H. H., 12. 12. 2012 s I. I., 10. 12. 2012 z L. L. ter neugotovljenega dne z E. E., M. M., G. G. in K. K., v navedenih pogodbah pa so bili pogodbeni, katere je družba D. d. o. o. dolgovala odpuščenim delavcem iz naslova odpravnine, fiktivno prikazani kot dolg posameznega delavca do B. B.,

2. v navedenih asignacijskih pogodbah dal na razpolago svoj osebni transakcijski račun št. SI56 001, na katerega je dne 16. 01. 2013 prejel skupni znesek protipravno prilaščenih denarnih sredstev v višini 67.093,08 EUR, pri čemer je 24.270,88 EUR zadržal zase, znesek 42.823,00 EUR pa je prenakazal C. B. na njegov osebni transakcijski račun št. SI56 002 z več zaporednimi nakazili in sicer dne 29. 01. 2013 14.000 EUR, 14.000 EUR in 805,00 EUR ter 31. 01. 2013 na njegov osebni transakcijski račun št. SI56 003 v znesku 14.018,00 EUR,

pri tem pa je vedel, da za sklenitev asignacijskih pogodb in prejeta nakazila v skupnem znesku 67.093,08 EUR ni veljavne dejanske ali pravne podlage, ker odpuščenim delavcem družbe D. d. o. o. E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L. in M. M. ni posodil denarja in je to storil z namenom, da bi sebi in C. B. pridobil veliko premoženjsko korist v skupnem znesku 67.093,08 EUR,

z vsem opisanim pa je B. B. ravnal v nasprotju z določbo šestega odstavka 515. člena v zvezi s prvim odstavkom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS št. 42/06), ki od poslovodij družb z omejeno odgovornostjo zahteva, da svoje naloge opravljajo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, torej v korist družbe, B. B. pa je navedeni določili kršil s tem, da je zasledoval svoje lastne finančne interese in si preko asignacijskih pogodb zase in za C. B. v nasprotju z interesi in koristjo družbe D. d. o. o. prilastil del zneska, do katerega so bili upravičeni odpuščeni delavci družbe D. d. o. o.;

III. C. B.

v obdobju od 30. 04. 2012 do 16. 01. 2013 - kot največji posamični lastnik družbe D. d. o. o. - naklepoma napeljal A. A. k storitvi očitanega kaznivega dejanja s tem, da mu je kot direktorju družbe D. d. o. o. naročil, naj odredi izplačilo dela odpravnine, ki jo je družba D. d. o. o. dolgovala odpuščenim delavcem E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M. na transakcijski račun B. B., kar je skupno znašalo 67.093,08 EUR, pri čemer mu je predhodno naročil naj družba D. d. o. o. navedenim odpuščenim delavcem izplača le del odpravnine v višini 6.000,00 EUR, preostali znesek odpravnine, do katerega so bili sicer upravičeni odpuščeni delavci, pa naj nakaže B. B., s katerim so delavci v ta namen sklenili fiktivne asignacijske pogodbe, kar vse je po njegovem navodilu storil A. A. in odredil izplačila v dobro računa B. B., le-ta pa je potem dne 29. 01. 2013 od skupnega zneska 67.093,08 EUR, ki mu je bil nakazan s strani družbe D. d. o. o., del zneska v višini 42.823,00 EUR prenakazal na osebna transakcijska računa C. B.;

s čimer naj bi storili:

- A. A. kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1,

- B. B. kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1,

- C. B. napeljevanje h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi s 37. členom KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca D. d. o. o. v stečaju, matična številka: ..., X., in G. G. s premoženjskopravnim zahtevkom napotita na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov bremenijo proračun.

IV. Po prvem odstavku 94. člena ZKP sta obtožena B. B. in C. B. dolžna plačati stroške postopka, ki sta jih povzročila po svoji krivdi - stroške vročanja po pooblaščenem vročevalcu, in sicer B. B. 151,36 EUR, C. B. pa 281,86 EUR.

Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnikom, da z gotovostjo ni mogoče šteti za dokazano, da bi obtoženi A. A. vedel, da so asignacijske pogodbe, na podlagi katerih so bila iz sredstev D. d. o. o. v dobro transakcijskega računa B. B. opravljena nakazila v skupni višini 67.093,08 EUR, kot plačilo odpravnine delavcem, fiktivne.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obtoženemu A. A. mogoče očitati, da je dne 10. 12. 2012 podpisal dve fiktivni asignacijski pogodbi, in sicer sklenjeni med asignantom H. H. oziroma L. L., asignatom D. d. o. o. in asignatarjem B. B., za znesek 3.876,20 EUR, do katerega je bila sicer upravičena delavka H. H. in za znesek 10.167,60 EUR, do katerega je bil sicer upravičen delavec L. L. Po določbi 3. točke devetega odstavka 99. člena KZ-1 za veliko premoženjsko korist šteje znesek, ki presega 50.000,00 EUR, kar pa znesek nakazan iz sredstev družbe D. d. o. o. na transakcijski račun B. B. po asignacijskih pogodbah z delavci H. H. in L. L. ne dosega, zato bi bilo obtoženemu A. A. mogoče očitati kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let. Ker po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, je kazenski pregon zoper obtoženega A. A. za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zastaral. Posledično je kazenski pregon zastaral tudi za oba udeleženca pri kaznivem dejanju, to je obtoženega B. B. kot pomočnika h kaznivemu dejanju (kot je očitano kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi), obtoženega C. B. pa kot napeljevalca h kaznivemu dejanju, očitanem obtoženemu A. A.