Nalaganje dokumenta...
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-2570/2023, stran 7215 DATUM OBJAVE: 2.8.2023
RS 84-2570/2023
2570. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)
o razglasitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)
Razglašam Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. julija 2023.
Št. 003-02-3/2022- 207
Ljubljana, dne 29. julija 2023
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-1)
O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-1)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja sistem dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DO), pravice in obveznosti izvajalcev, oseb, zavarovanih za DO, naloge Republike Slovenije in občin v zvezi z DO ter obvezno zavarovanje za DO in vire financiranja DO v Republiki Sloveniji.
2. člen
(temeljna načela DO)
(1)
Iz obveznega zavarovanja za DO in iz drugih finančnih virov se zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do DO.
(2)
DO se zagotavlja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve DO vsem upravičencem glede na njihove potrebe.
(3)
DO se organizira in izvaja v javnem interesu na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev DO ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do DO.
(4)
Pravice do DO so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.
3. člen
(izvajanje DO kot javne službe)
(1)
DO je javna služba, ki se v obsegu in na način, kot ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, izvaja izključno v okviru javne mreže.
(2)
Izvajanje DO je nepridobitno.
(3)
Izvajanje DO poteka pod enakimi pogoji za javne zavode ter druge pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa.
4. člen
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se v postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih v skladu s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
Celodnevna DO je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo.
2.
Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
3.
Družinski član zavarovane osebe je, če ni s tem zakonom določeno drugače:
-
zakonec ali zunajzakonski partner;
-
hči in sin;
-
hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
-
starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere);
-
brat in sestra;
-
vnuk in vnukinja;
-
sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.
4.
Izvid iz zdravstvene dokumentacije je strokovno mnenje po specialistični obravnavi zavarovane osebe v skladu s predpisi s področja pacientovih pravic, ki ga prejme zavarovana oseba.
5.
Kakovostna DO je tista, ki dosega celostno, strokovno, uporabniku prilagojeno DO ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na uporabnika.
6.
Koncedent za opravljanje DO v instituciji je Republika Slovenija.
7.
Koncedent za opravljanje DO na domu je občina.
8.
Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncendent za izvajanje javne službe DO.
9.
Koncesionar je izvajalec DO, ki v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo DO v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.
10.
Koordinator DO je oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu DO, odgovorna za pripravo osebnega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbe uporabnikov DO.
11.
Načrt priporočenih storitev DO je nabor priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti do DO in potreb upravičenca do DO.
12.
Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
13.
Ocenjevalna lestvica je enoten pripomoček za oceno upravičenosti zavarovane osebe do pravic do DO.
14.
Ponudnik storitev e-oskrbe je pravna oseba, s katero ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sklene pogodbeno razmerje na podlagi javnega razpisa ali javnega naročila.
15.
Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju.
16.
Supervizija je metoda izobraževanja in usposabljanja, ki omogoča kakovostnejše opravljanje DO in spodbuja poklicni in osebni razvoj na različnih delovnih področjih.
17.
Upravičenec ali upravičenka do DO (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je zavarovana oseba, ki so ji priznane pravice iz tega zakona.
18.
Uporabnik ali uporabnica DO (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je upravičenec, ki koristi storitve do DO.
19.
Vstopna točka za DO (v nadaljnjem besedilu: vstopna točka) je krajevno pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za DO.
20.
Začasni denarni prejemek je alternativno izvajanje pravice do DO, ki se izplačuje upravičencu, ki se je odločil za DO na domu, oskrbovalca družinskega člana ali DO v instituciji, pa tega zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO ne more koristiti. Začasni denarni prejemek se upravičencu izplačuje do začetka koriščenja nedenarne pravice.
21.
Zavarovana oseba je oseba, ki je na podlagi tega zakona zavarovana za DO.
22.
Zdravstvena nega v DO obsega neakutne postopke in posege v zdravstveni negi pri uporabnikih DO s stabilnimi kroničnimi stanji, v povezavi z izvajanjem osnovnih dnevnih opravil.
23.
ZZZS številka je identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) vodi v evidencah o zavarovanih osebah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
6. člen
(naloge Republike Slovenije in občin)
(1)
Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
1.
načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;
2.
vzpostavlja in ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;
3.
načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;
4.
razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju z občinami;
5.
ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz prve alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona;
6.
zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organiziranost;
7.
izvaja nadzor nad opravljanjem DO;
8.
zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO;
9.
spremlja učinkovitost, dostopnost in kakovost delovanja sistema DO ter sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje.
(2)
Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz prejšnjega odstavka.
(3)
Občina uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
1.
spremlja izvajanje DO na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine;
2.
ustanovi javni zavod za opravljanje DO na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa.
(4)
Občina iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz prejšnjega odstavka.
7. člen
(nacionalni program DO in javna mreža)
(1)
Za uresničevanje nalog Republike Slovenije in občin na področju DO, Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), po predhodni obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu, sprejme nacionalni program DO (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program). Z nacionalnim programom se na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določijo javna mreža, politika DO in načrt razvoja DO.
(2)
Pri določitvi javne mreže izvajalcev DO na ravni statistične regije se upoštevajo naslednja merila:
-
skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let;
-
ocena števila prebivalcev nad 65 in nad 80 let, ki potrebujejo DO;
-
ocena števila prebivalcev pod 65 let, ki potrebujejo DO;
-
značaj naselij in gostota poselitve;
-
dostopnost do različnih načinov opravljanja DO.
(3)
Način spremljanja meril iz prejšnjega odstavka določi minister ali ministrica, pristojna za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: minister).
8. člen
(sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO)
(1)
Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
(2)
Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
-
načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
-
opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
-
oblikovanje kataloga izobraževanj in usposabljanj za izvajalce DO.
(3)
Ministrstvo v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno objavi poročilo o svojem delu na svoji spletni strani.
(4)
Varna DO je tista, ki preprečuje škodo za uporabnika v zvezi z izvajanjem storitev DO in mu zagotavlja fizično in psihično varnost prebivanja.
9. člen
(Strokovni svet za DO)
(1)
Minister ustanovi Strokovni svet za DO, ki ima naslednje naloge:
-
daje mnenja glede predlogov zakonodajnih in strateških dokumentov na področju DO;
-
daje mnenja glede strokovnih izhodišč za pripravo standardov in normativov storitev DO;
-
daje mnenja glede razvoja storitev DO;
-
obravnava druga vprašanja s področja DO.
(2)
Strokovni svet za DO ima 15 članov, od katerih jih 12 imenuje minister, enega minister, pristojen za finance, enega minister, pristojen za socialno varstvo, in enega minister, pristojen za zdravje.
(3)
Minister imenuje v strokovni svet: dva predstavnika uporabnikov DO, enega predstavnika izvajalcev DO na domu, enega predstavnika izvajalcev DO v instituciji, enega predstavnika oskrbovalcev družinskega člana, enega predstavnika CSD, enega predstavnika ZZZS, enega predstavnika občin, enega predstavnika nevladnih organizacij, vpisanih v evidenco nevladnih organizacij, ki delujejo na področju DO, enega predstavnika Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: IRSSV), enega predstavnika Zdravstvene fakultete in enega predstavnika Fakultete za socialno delo.
(4)
Mandat članov Strokovnega sveta za DO je pet let in so lahko enkrat ponovno imenovani.
(5)
Način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za DO ter način njegovega dela določi minister.
II. poglavje: PRAVICE, KATEGORIJE IN STORITVE DO
1. oddelek: Pravice do DO in kategorije DO
10. člen
(pravice do DO)
(1)
Zavarovana oseba ima iz zavarovanja za DO možnost koriščenja:
1.
nedenarne pravice v obliki:
-
celodnevne DO v instituciji v obsegu ur iz prvega odstavka 16. člena tega zakona,
-
dnevne DO pri izvajalcu DO v obsegu ur iz drugega odstavka 16. člena tega zakona,
-
DO na domu v obsegu ur iz prvega odstavka 16. člena tega zakona ali
-
oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona ali
2.
denarne pravice v obliki denarnega prejemka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(2)
Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO, poleg pravic iz prejšnjega odstavka, možnost koriščenja dodatnih pravic iz 31. člena tega zakona.
(3)
Nedenarne pravice iz 1. točke prvega odstavka tega člena in denarna pravica iz 2. točke prvega odstavka tega člena se med seboj izključujejo. Med seboj se izključujejo tudi pravice iz 1. točke prvega odstavka tega člena, razen pravici iz druge in tretje alineje 1. točke prvega odstavka tega člena, ki se ju lahko kombinira v obsegu kategorije iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, pri čemer obseg pravice iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena ne sme presegati obsega iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(4)
Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji ni predmet pravic do DO in se zaračuna po vsakokrat veljavnem ceniku, oblikovanem po metodologiji, ki jo določi minister. Oprostitev plačila namestitve in prehrane določa zakon, ki ureja socialno varstvo.
11. člen
(pogoji za pridobitev pravic do DO)
(1)
Zavarovana oseba ima pravico do DO, če:
-
ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do DO;
-
ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo DO.
(2)
Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do DO, če je ugotovljeno, da ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena, ali če je na podlagi dokazila o prenehanju primerljive pravice ugotovljeno, da je prenehala prejemati storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena.
(3)
Kot primerljive storitve oziroma prejemki iz prejšnjega odstavka štejejo:
-
dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov;
-
institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo;
-
pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO.
(4)
Koriščenje pravic do DO preneha, če uporabnik DO začne s prejemanjem primerljivih storitev ali prejemkov iz prejšnjega odstavka. Prenehanje pravice do DO nastopi dan pred dnem, ko nastopi upravičenje uporabnika do primerljive storitve ali prejemka.
(5)
Za namen ugotavljanja pogoja lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO se zavarovalna doba šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih. Za namen računanja časa se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
(6)
Če se pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena nanaša na obdobje pred dopolnjenim 18. letom starosti osebe oziroma pred dopolnjeno starostjo osebe iz osmega odstavka 54. člena tega zakona, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je bila oseba v tem obdobju obvezno zdravstveno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, razen če gre za osebo iz petega odstavka 54. člena tega zakona.
(7)
Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba pridobi pravico do DO na podlagi ocene upravičenosti, če se uvrsti v eno od kategorij DO iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ali na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(8)
Zavarovana oseba, ki dejansko prebiva v državi izven Republike Slovenije in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic do DO, ima pravico izključno do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona.
(9)
Zavarovana oseba ni upravičena do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona, če v državi, v kateri dejansko prebiva, prejema primerljive storitve oziroma prejemke za enak namen.
(10)
Ne glede na prvo in drugo alinejo prvega odstavka tega člena se šteje, da je oseba upravičena do pravic do DO, če ima urejen status po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb ali po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito.
12. člen
(kategorije DO)
(1)
S kategorijo DO se določa obseg pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena na podlagi ocene upravičenosti.
(2)
Na podlagi izdelane ocene upravičenosti se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
-
1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
-
2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
-
3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
-
4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
-
5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:
-
bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
-
zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
(4)
Vsebino, metodologijo in ocene rezultatov preizkusa spoznavnih sposobnosti iz prve alineje prejšnjega odstavka določi minister.
(5)
Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona določi minister.
13. člen
(mirovanje pravic uporabnika)
(1)
Uporabniku koriščenje pravice do DO na domu in do DO v instituciji miruje za tisti čas, ko se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Mirovanje koriščenja pravic uporabnika nastopi prvi dan zdravljenja v bolnišnici oziroma prvi dan druge oblike namestitve, preneha pa z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz zdravljenja v bolnišnici oziroma iz druge oblike namestitve. Mirovanje nastopi in preneha po samem zakonu, na podlagi nastanka okoliščin iz tega odstavka.
(2)
Uporabnik denarnega prejemka ali njegov skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec nemudoma po nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka o njihovem nastanku obvesti koordinatorja DO. Uporabniku se denarni prejemek iz 17. člena tega zakona ne izplača za čas trajanja bolnišničnega zdravljenja oziroma prebivanja v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije zdravstveno zavarovanje v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in je daljše od 30 zaporednih dni. Mirovanje te pravice nastopi 31. dan od nastanka katere izmed okoliščin iz tega odstavka.
(3)
Koordinator DO obvesti ZZZS o nastanku okoliščin za mirovanje pravic do DO. ZZZS po prejemu obvestila o okoliščinah iz prvega odstavka tega člena izvajalcu DO na domu in DO v instituciji krije 60 odstotkov priznanega obsega pravic DO uporabnika. ZZZS po prejemu obvestila o okoliščinah iz prvega odstavka tega člena z dnem nastopa mirovanja preneha izplačevati denarni prejemek.
(4)
Če koordinator DO, vstopna točka ali ZZZS ugotovijo nastanek okoliščin iz prvega odstavka tega člena in se ugotovi, da je nastopilo mirovanje pravice do DO, ZZZS ravna na podlagi tretjega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan ZZZS vrniti prejeti znesek, ki ga je neupravičeno prejel za čas, ko je po tem zakonu trajalo mirovanje pravic.
2. oddelek: Storitve DO
14. člen
(storitve DO)
(1)
Storitve DO so:
-
pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
-
pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
-
zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila.
(2)
Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:
1.
prehranjevanju in pitju;
2.
osebni higieni;
3.
oblačenju in slačenju;
4.
izločanju in odvajanju;
5.
gibanju;
6.
pripravi na spanje in počitek in
7.
druga osnovna dnevna opravila.
(3)
Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:
1.
pomoč pri gospodinjskih opravilih;
2.
pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
3.
prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
4.
spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
5.
druga podporna dnevna opravila.
(4)
Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:
1.
spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
2.
spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
3.
pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
4.
preprečevanje razjed zaradi pritiska in
5.
druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
(5)
Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO in način njihovega izvajanja, določi minister.
(6)
Izvajalci DO za potrebe izračuna cene urnih postavk storitev DO posredujejo ministrstvu, najkasneje do 31. januarja, podatke o elementih cen urnih postavk iz osmega odstavka tega člena.
(7)
Izhodišča za oblikovanje cen urne postavke storitev DO in drugih storitev iz petega odstavka tega člena in cen urne postavke storitev iz prve alineje 31. člena tega zakona oblikuje minister.
(8)
Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen urne postavke storitev iz prejšnjega odstavka ZZZS, ki na podlagi izhodišč pripravi predlog cen urne postavke storitev DO. Ceno urne postavke za storitve DO sprejme minister in objavi na spletni strani ministrstva enkrat letno, v mesecu februarju tekočega leta. Nove cene storitev iz tega odstavka začnejo veljati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa novo ceno storitev.
(9)
Pri izračunu cen urnih postavk storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo elementi, ki jih določi minister.
15. člen
(kraj in oblike opravljanja storitev DO)
(1)
Storitve DO se izvajajo:
-
v prostorih izvajalca DO ali
-
na naslovu, kjer uporabnik dejansko prebiva.
(2)
DO v instituciji je oblika DO, ki se opravlja v prostorih izvajalca DO.
(3)
Osebam, ki so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, pripada izključno pravica do DO na domu iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
3. oddelek: Nedenarne pravice do DO
16. člen
(nedenarna pravica do DO v javni mreži)
(1)
Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne DO v instituciji in DO na domu je določen v urah. Za 1. kategorijo DO velja 20 ur, za 2. kategorijo DO 40 ur, za 3. kategorijo DO 60 ur, za 4. kategorijo DO 80 ur in za 5. kategorijo DO 110 ur mesečno.
(2)
Obseg neposrednega izvajanja storitev za opravljanje dnevne DO je za 1. kategorijo 7 ur, za 2. kategorijo DO 14 ur, za 3. kategorijo DO 21 ur, za 4. kategorijo DO 27 ur in za 5. kategorijo DO 37 ur mesečno.
(3)
Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji DO 12 ur, v 2. kategoriji DO 24 ur, v 3. kategoriji DO 48 ur, v 4. kategoriji DO 30 ur in v 5. kategoriji DO 24 ur letno.
(4)
Plačilo pravic iz tega člena izvede ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če uporabnik začasno prejema denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže uporabniku.
(5)
Ne glede na določbe tega člena obseg nedenarne pravice za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti pripada v sorazmernem delu glede na število dni, ko uporabniku pripada nedenarna pravica.
4. oddelek: Denarne pravice do DO
17. člen
(pravica do denarnega prejemka)
(1)
Izračun denarnega prejemka v posamezni kategoriji DO v koledarskem mesecu znaša: 1. kategorija DO 89 eurov, 2. kategorija DO 179 eurov, 3. kategorija DO 268 eurov, 4. kategorija DO 357 eurov in 5. kategorija DO 491 eurov.
(2)
Višina vrednosti pravice iz prejšnjega odstavka se uskladi najmanj enkrat letno, in sicer 1. marca tekočega leta z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.
5. oddelek: Pravica do oskrbovalca družinskega člana
18. člen
(oskrbovalec družinskega člana)
Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik iz 4. in 5. kategorije DO za nudenje storitve DO na domu uporabnika v skladu s tem zakonom.
19. člen
(postopek za izbiro oskrbovalca družinskega člana)
Upravičenec na podlagi izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic do DO iz 38. člena tega zakona skupaj z izbranim oskrbovalcem družinskega člana vloži vlogo za izbiro oskrbovalca družinskega člana pri vstopni točki. Izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ugotavlja vstopna točka in izda odločbo o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
20. člen
(pogoji za oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
1.
je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
2.
je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
3.
iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
4.
ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz 42. člena tega zakona:
-
zapusti trg dela ali
-
nastopi delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana.
(3)
Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po petih letih se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.
(4)
Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.
(5)
Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
(6)
Koordinator DO, zaposlen pri izvajalcu DO na domu, obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
(7)
Oskrbovalec družinskega člana prične z opravljanjem nalog z dnem sklenitve osebnega načrta.
21. člen
(naloge oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana uporabniku DO nudi storitve v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona, za opravljanje katerih se je usposobil v skladu s 30. členom tega zakona.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana v zvezi z opravljanjem DO, s pomočjo koordinatorja DO, mesečno poroča o opravljanju DO. Poročilo vsebuje najmanj naslednjo vsebino:
-
seznam opravljenih storitev DO;
-
zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem DO in način ukrepanja.
(3)
Mesečno poročilo oskrbovalec družinskega člana odda pisno ali ustno na zapisnik ob obisku koordinatorja DO na domu uporabnika. Vsebino obrazca mesečnega poročila pripravi ministrstvo.
(4)
Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki in koordinatorju DO sporočiti vse spremembe, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe, ki vplivajo na:
-
upravičenost uporabnika do DO;
-
izpolnjevanje pogojev za izbiro oskrbovalca družinskega člana.
(5)
Vsako okoliščino, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ali življenje uporabnika, oskrbovalec družinskega člana nemudoma sporoči izbranemu osebnemu zdravniku uporabnika ali drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
22. člen
(pravice oskrbovalca družinskega člana)
Oskrbovalec družinskega člana ima v skladu s tem zakonom pravico do:
-
delnega plačila za izgubljeni dohodek;
-
vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
-
načrtovane odsotnosti in
-
usposabljanja in strokovnega svetovanja.
23. člen
(delno plačilo za izgubljeni dohodek)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mu ga obračunava in izplačuje ZZZS.
(2)
Oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica iz prejšnjega odstavka z dnem sklenitve osebnega načrta.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do polovice delnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega odstavka tega člena, če je zaposlen s polovičnim delovnim časom.
(4)
Če oskrbovalec družinskega člana sočasno zagotavlja DO dvema uporabnikoma, ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,8 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(5)
Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe uporabnika pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
(6)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti oskrbovalcu družinskega člana izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.
24. člen
(vključitev v obvezna socialna zavarovanja)
Vstopna točka oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.
25. člen
(nadomestna oskrba)
(1)
Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana načrtovano odsotnost vnaprej uskladi s koordinatorjem DO, s katerim je uporabnik sklenil osebni načrt.
(4)
Uporabnik je v času odsotnosti oskrbovalca družinskega člana upravičen do nadomestne oskrbe v instituciji, DO na domu ali do začasnega denarnega prejemka v sorazmerni višini, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 17. člena tega zakona. Višina začasnega denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.
(5)
Če začne oskrbovalec družinskega člana naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti iz drugega odstavka tega člena.
26. člen
(prenehanje opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge:
1.
po odločitvi uporabnika;
2.
na lastno željo;
3.
če ne opravi usposabljanj v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona;
4.
če uporabnik ni več uvrščen v 4. ali 5. kategorijo DO v skladu z 12. členom tega zakona;
5.
s smrtjo uporabnika;
6.
če ovira ali onemogoči izvedbo ponovne ocene upravičenosti;
7.
s smrtjo oskrbovalca družinskega člana;
8.
v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev iz 20. člena tega zakona;
9.
v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika;
10.
v primeru fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja nad uporabnikom ali zanemarjanja uporabnika s strani oskrbovalca družinskega člana;
11.
zaradi nemožnosti opravljanja nalog iz drugih razlogov, ki trajajo več kot tri mesece in izhajajo iz okoliščin na strani uporabnika iz 27. člena tega zakona.
(2)
O prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana vstopna točka izda odločbo o razrešitvi oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, iz katere je razviden datum prenehanja opravljanja nalog in jo vroči uporabniku in oskrbovalcu družinskega člana. Vstopna točka določi dan prenehanja opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana glede na ugotovljen razlog prenehanja iz prejšnjega odstavka.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana naloge izpolnjuje vse do dne, navedenega v odločbi o prenehanju pravice do oskrbovalca družinskega člana.
(4)
Ko vstopna točka izve za okoliščine iz 3., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, pozove koordinatorja DO, da zagotovi nadomestno oskrbo, na način, da se ravna v skladu s 25. členom tega zakona, in sicer do sklenitve novega osebnega načrta. Ob nastopu okoliščin iz 3., 9., in 10. točke prvega odstavka tega člena se izda odločba, s katero se razreši dosedanjega oskrbovalca družinskega člana. Z uporabnikom se sklene nov osebni načrt.
(5)
Oskrbovalcu družinskega člana preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek in na tej podlagi tudi vključitev v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona z dnem, ki je naveden v odločbi iz drugega odstavka tega člena.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek oskrbovalec družinskega člana v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek in pravico do vključenosti v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona še 30 dni po smrti uporabnika.
27. člen
(nemožnost opravljanja nalog iz razlogov na strani uporabnika)
(1)
Če se uporabnik zdravi v bolnišnici oziroma v drugi obliki namestitve, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, oskrbovalec družinskega člana še največ tri mesece od prvega dne zdravljenja v bolnišnici oziroma po prvem dnevu druge oblike namestitve, prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana nemudoma po nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka obvesti o njih koordinatorja DO.
(3)
Če okoliščine iz prejšnjega odstavka trajajo več kot tri mesece, koordinator DO o tem pisno obvesti vstopno točko.
28. člen
(pravica upravičenca po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana ima upravičenec pravico do ponovne izbire oskrbovalca družinskega člana ali pravico do DO v drugi obliki.
(2)
Upravičenec skupaj z novo izbranim oskrbovalcem družinskega člana vloži vlogo v skladu z 19. členom tega zakona, o čemer vstopna točka odloči v skladu z 38. členom tega zakona. Če želi upravičenec uveljavljati drugo obliko DO, o tem sklene nov osebni načrt iz 42. člena tega zakona.
29. člen
(pravice in obveznosti po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Če vstopna točka izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi razlogov, navedenih v 1., 4. in 5. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona in iz 3. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona, če usposabljanje ni bilo opravljeno iz opravičljivih razlogov, ima oskrbovalec družinskega člana pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov o urejanju trga dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.
(2)
Če vstopna točka izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi razlogov, navedenih v 2., 6., 9. ali 10. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona, in iz 3. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona, če usposabljanje ni bilo opravljeno iz neopravičljivih razlogov ter v primeru iz 8. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona v povezavi z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka 20. člena tega zakona, se pri uveljavljanju pravic na podlagi predpisov o urejanju trga dela šteje, kot da je oskrbovalcu družinskega člana pogodba o zaposlitvi prenehala iz krivdnega razloga.
(3)
Ne glede na zakon, ki ureja trg dela, se oskrbovalec družinskega člana zaradi uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi tega zakona prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh od dneva, navedenega v odločbi iz drugega odstavka 26. člena tega zakona. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva od dneva, navedenega v odločbi iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, do dneva vložitve zahteve.
30. člen
(usposabljanje oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 30 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 20 ur.
(2)
Najmanj 60 odstotkov vseh ur obveznega usposabljanja poteka terensko, na domu uporabnika oziroma oskrbovalca družinskega člana, s konkretnimi predstavitvami zagotavljanja oskrbe in individualnimi konzultacijami glede na potrebe uporabnika in oskrbovalca družinskega člana.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prvega odstavka tega člena udeleži najmanj na tri leta.
(4)
Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Socialna zbornica Slovenije.
(5)
Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO določi Socialna zbornica Slovenije.
6. oddelek: Dodatne pravice do DO
31. člen
(dodatne pravice)
Zavarovana oseba je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, upravičena do dodatnih pravic, in sicer do:
-
storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona, ne glede na obliko, v kateri koristi pravice do DO, in
-
sofinanciranja storitev e-oskrbe iz 33. člena tega zakona, razen v primeru koriščenja celodnevne DO v instituciji.
32. člen
(pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti)
(1)
Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
(2)
Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je pravica ter pripada upravičencu, ki je upravičen do pravic do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi ugotovljene kategorije DO, v obsegu za posamezno leto, kot je določen v tretjem odstavku 16. člena tega zakona.
(3)
Obseg pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polnega obsega pravice v pripadajoči kategoriji DO.
(4)
Izvajalec DO, s katerim upravičenec sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona, uporabniku v 30 dneh od sklenitve osebnega načrta omogoči koriščenje najmanj 10 odstotkov vrednosti pravice iz drugega odstavka tega člena, ki mu v tekočem koledarskem letu pripada.
(5)
Uporabnik, ki koristi pravico v obliki denarnega prejemka ali v obliki oskrbovalca družinskega člana, sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti z izvajalcem DO na domu.
(6)
Če je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je obseg pravice iz tretjega odstavka tega člena višji, mu v istem koledarskem letu, poleg prvotno pripadajočega števila ur financiranja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, v tem koledarskem letu pripada še razlika do višine ur teh storitev v novi kategoriji DO. Če pa je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je vrednost pravice iz tretjega odstavka tega člena nižja, mu v istem koledarskem letu ne pripadajo nove ure teh storitev v novi kategoriji DO.
33. člen
(pravica do storitev e-oskrbe)
(1)
Pravica do storitev e-oskrbe se sofinancira v višini 25 eurov mesečno na posameznega uporabnika. Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem mesecu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice.
(2)
Uporabnik, njegov skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec s ponudnikom storitev e-oskrbe sklene pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe. Če iz mnenja koordinatorja DO iz 5. točke tretjega odstavka 65. člena tega zakona izhaja, da zagotavljanje storitev e-oskrbe ne dosega več pričakovanega namena, predlaga uporabniku sklenitev aneksa k osebnemu načrtu za prenehanje izvajanja storitev e-oskrbe.
(3)
Ponudnik storitev e-oskrbe je enkrat v mesecu upravičen do povračila stroškov storitev e-oskrbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, če ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS do desetega dne v mesecu predloži na podlagi pogodbe izstavljen račun, na katerem so navedene storitve e-oskrbe, obdobje njihovega opravljanja in vrednosti opravljenih storitev. ZZZS mora ponudniku e-oskrbe povrniti stroške storitev e-oskrbe v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega zakona.
(4)
Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz prvega odstavka tega člena se uskladi najmanj enkrat letno, in sicer 1. marca tekočega leta z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
(5)
Ne glede na 31. člen tega zakona so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Sestavni element vloge je mnenje iz prejšnjega stavka. Vstopna točka v tem primeru izda odločbo o upravičenosti do storitev e-oskrbe.
(6)
V primeru pravice do storitev e-oskrbe v skladu s prejšnjim odstavkom se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
7. oddelek: Alternativno izvajanje pravice do DO
34. člen
(alternativno izvajanje pravice do DO)
(1)
Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO v instituciji, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO v instituciji v javni mreži ni mogoče, lahko koristi pravico do začasnega denarnega prejemka, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v prvem odstavku 17. člena tega zakona ali do DO na domu v višini pripadajoče kategorije DO. Če koriščenje pravice do DO na domu ni mogoče, lahko upravičenec koristi začasni denarni prejemek.
(2)
Za alternativno izvajanje pravice upravičenec in izvajalec DO skleneta osebni načrt. Pravica do alternativne DO se lahko začne koristiti z dnem sklenitve osebnega načrta za alternativno izvajanje pravice.
(3)
Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO na domu, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO na domu v javni mreži ni mogoče, lahko koristi pravico do začasnega denarnega prejemka, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v prvem odstavku 17. člena tega zakona ali do DO v instituciji v višini pripadajoče kategorije DO. Če koriščenje pravice do DO v instituciji ni mogoče, lahko uporabnik koristi začasni denarni prejemek.
(4)
S sklenitvijo novega osebnega načrta o izbrani obliki izvajanja pravice do DO preneha veljavnost osebnega načrta, sklenjenega za izvajanje alternativnega izvajanja pravice.
(5)
Koordinator DO obvesti ZZZS o sklenitvi novega osebnega načrta najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bil osebni načrt sklenjen.
III. poglavje: POSTOPEK IN NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC DO
35. člen
(začetek postopka)
(1)
Postopek za uveljavljanje pravic do DO na podlagi tega zakona se začne na podlagi vloge, ki jo na vstopno točko vloži zavarovana oseba, njen pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa ta zakon.
(2)
Vstopna točka na podlagi vloge najprej ugotovi, ali obstajajo splošni pogoji za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(3)
Če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali izvajalec socialno varstvenih storitev oziroma DO ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala DO in oceni, da zavarovana oseba ni sposobna samostojno začeti postopka za uveljavitev pravic do DO, obvesti o tem pristojni CSD.
(4)
Če oseba iz prejšnjega odstavka ni postavljena pod skrbništvo, nima skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca, CSD ravna v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja ali v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.
(5)
Obvezno vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister s podzakonskim predpisom.
36. člen
(ocena upravičenosti)
(1)
Svetovalec za DO na vstopni točki iz 88. člena tega zakona izdela oceno upravičenosti, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe.
(2)
Svetovalec za DO na vstopni točki preveri, ali oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno.
(3)
Ocenjevanje upravičenosti do DO se izvede na podlagi naslednjih okoliščin in lastnosti zavarovane osebe:
1.
zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
2.
kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
3.
vedenja in duševnega zdravja;
4.
sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
5.
sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;
6.
poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
7.
sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in
8.
sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.
(4)
Ocena upravičenosti se izdela s pomočjo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
(5)
Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi v skladu s šestim odstavkom 38. člena tega zakona. Odločanje o pravici do DO brez opravljene ocene upravičenosti ne izključuje zakonske zahteve glede splošnih pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona in presoje glede njihove podanosti.
37. člen
(kraj ocene upravičenosti)
(1)
Oceno upravičenosti izdela svetovalec za DO v okolju, v katerem zavarovana oseba prebiva.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru objektivnih okoliščin, zaradi katerih ocenjevanja osebno ni možno izvesti, ocena upravičenosti lahko izvede na daljavo z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. V tem primeru svetovalec za DO ob prvi priložnosti, ko takšne razmere prenehajo, opravi osebni obisk, na katerem preveri ustreznost opravljene ocene, in sicer na način, da opravi ponovno oceno upravičenosti.
(3)
Če zavarovana oseba na napovedan datum obiska svetovalca za DO ni na naslovu, ki ga je v vlogi navedla kot kraj prebivanja in pred datumom obiska svetovalca za DO ali najpozneje v 14 dneh po datumu napovedanega obiska ne opraviči svoje odsotnosti in ne navede opravičljivih razlogov za svojo odsotnost, se postopek uveljavljanja pravic do DO ustavi.
(4)
V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona se ocena upravičenosti opravi na daljavo, s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije in na podlagi zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe.
38. člen
(pristojnost za odločanje, odločba in začetek koriščenja pravic do DO)
(1)
O pravicah do DO na prvi stopnji odloča vstopna točka z odločbo.
(2)
Izrek odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero se zavarovani osebi prizna pravice do DO, vsebuje navedbe o:
1.
ugotovitvi obstoja pogojev za pridobitev pravic do DO iz 11. člena tega zakona;
2.
kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem obseg storitev DO;
3.
pravicah do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;
4.
dodatnih pravicah iz 32. in 33. člena tega zakona;
5.
alternativnem izvajanju pravice do DO;
6.
obveznosti upravičenca, da sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov za začetek koriščenja pravic do DO;
7.
ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
8.
ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek izrek odločbe, izdane na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, vsebuje navedbe o:
1.
državi dejanskega prebivanja zavarovanje osebe;
2.
izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona;
3.
pravici do DO iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;
4.
kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem višini pripadajočih sredstev za izvedbo storitev DO;
5.
ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov;
6.
ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja.
(4)
Odločba o pravicah do DO postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme. Pravice do DO se lahko začnejo koristiti z dnem sklenitve osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. V primeru ugotovitve obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se osebni načrt sklene šele po prenehanju ugotovljenih primerljivih pravic, na podlagi odločbe oziroma potrdila o prenehanju primerljivih pravic. V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka z dnem izvršljivosti odločbe. Odločba iz prejšnjega stavka postane izvršljiva z vročitvijo.
(5)
Organ, ki odloča o prenehanju primerljive pravice, je tisti organ, ki je primerljivo pravico priznal. O prenehanju primerljive pravice organ odloči na podlagi zahtevka upravičenca do primerljive pravice. Upravičenec dokazilo o prenehanju primerljive pravice dostavi koordinatorju DO pri izbranem izvajalcu, s katerim namerava skleniti osebni načrt.
(6)
Prilogi odločbe iz prvega odstavka tega člena sta ocena upravičenosti iz 36. člena tega zakona ali izvid iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona in načrt priporočenih storitev DO iz 39. člena tega zakona.
39. člen
(načrt priporočenih storitev DO)
(1)
Načrt priporočenih storitev DO je seznam priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti in potreb upravičenca do DO.
(2)
Vstopna točka pred izdajo odločbe izdela načrt priporočenih storitev DO skupaj z zavarovano osebo, s skrbnikom, skrbnikom za posebni primer ali pooblaščencem. Če je zavarovani osebi določen skrbnik ali skrbnik za posebni primer, se zavarovani osebi omogoči sodelovanje pri izdelavi načrta priporočenih storitev.
(3)
Načrt priporočenih storitev DO vsebuje najmanj naslednje podatke:
1.
o zavarovani osebi (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, spol, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
2.
o morebitnem skrbniku oziroma skrbniku za posebni primer (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, spol, EMŠO, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
3.
seznam storitev DO, ki jih zavarovana oseba po mnenju svetovalca za DO na vstopni točki potrebuje;
4.
podatke o kontaktni osebi zavarovane osebe – podatek ni obvezen (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
5.
kraj in datum priprave načrta priporočenih storitev DO;
6.
osebno ime ter podpis svetovalca za DO na vstopni točki, ki je izvedel oceno upravičenosti in pripravil načrt priporočenih storitev DO in
7.
izjavo o obliki pravice do DO, ki jo želi zavarovana oseba koristiti.
(4)
Svetovalec za DO ob pripravi načrta priporočenih storitev zavarovano osebo, njenega pooblaščenca, skrbnika oziroma skrbnika za posebni primer seznani s pravicami do DO in načinom njihovega uveljavljanja.
40. člen
(pritožbeni postopek)
(1)
Zoper vse odločbe, izdane na podlagi tega zakona, kolikor ni za posamezen primer drugače določeno, je dovoljena pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(2)
O pritožbi zoper odločbe iz prejšnjega odstavka odloča ministrstvo.
(3)
Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je zavarovana oseba v obdobju od datuma sklenitve osebnega načrta do datuma sklenitve novega osebnega načrta upravičena do denarnega prejemka, ki predstavlja razliko med tisto pravico, ki ji je bila priznana z odločbo organa prve stopnje, ki je bila odpravljena, in tisto pravico, ki ji je priznana z novo odločbo.
41. člen
(sodno varstvo)
Sodno varstvo zoper dokončne odločbe ministrstva iz prejšnjega člena lahko zavarovana oseba uveljavlja pred sodiščem, pristojnim za socialne spore, skladno s predpisi, ki urejajo socialne spore.
42. člen
(osebni načrt)
(1)
Osebni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem DO, s katerim se izvajalec DO zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve DO v obsegu pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona. V osebnem načrtu se določi, katero od oblik pravic do DO bo upravičenec koristil. V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona osebni načrt podpišejo uporabnik in izvajalci.
(2)
Osebni načrt pripravi koordinator DO skupaj z upravičencem v skladu z načrtom priporočenih storitev DO. O sklenitvi osebnega načrta koordinator DO obvesti ZZZS in vstopno točko. Koordinator DO hkrati ZZZS posreduje tudi podatke iz izreka odločbe iz 38. člena tega zakona in podatke o tem, katero pravico upravičenec koristi.
(3)
Upravičenec z izbranim izvajalcem DO sklene osebni načrt. Če upravičenec koristi pravico v obliki denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona ali oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se osebni načrt sklene z izvajalcem DO na domu.
(4)
Če upravičenec v treh mesecih od vročitve odločbe iz 38. člena tega zakona ne sklene osebnega načrta, vstopna točka preveri razloge za takšno stanje in presodi, ali bi bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin opraviti ponovno oceno upravičenosti in začeti postopek odločanja o pravicah do DO po uradni dolžnosti.
(5)
Če upravičenec, ki pravico do DO koristi v obliki oskrbovalca družinskega člana, koristi pravico do nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona, za čas trajanja nadomestne oskrbe sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji oziroma DO na domu. V primeru začasnega denarnega prejemka sklene za čas trajanja nadomestne oskrbe osebni načrt s koordinatorjem DO.
(6)
Uporabnik in izvajalec DO lahko v okviru iste kategorije upravičenosti do DO spremenita nabor ali pogostost opravljanja storitev DO in spremembo uredita z aneksom k osebnemu načrtu, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
(7)
Izvajalec DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona opravljene storitve DO elektronsko evidentira.
(8)
Osebni načrt vsebuje najmanj osebne podatke (osebno ime, začasni in stalni naslov, EMŠO, kontaktni podatki) o upravičencu, njegovem skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma o pooblaščencu, izvajalcu DO in o njegovi odgovorni osebi, opis potreb upravičenca, vrsto storitve DO, pogostost obiskov koordinatorja DO iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona, zdravstvenih posebnostih, ki vplivajo na izvajanje storitev DO, času in trajanju izvedbe storitve DO, naslovu opravljanja DO, kontaktnih podatkih strokovnih služb (vstopne točke), ki sodelujejo z uporabnikom, obsegu pravice do DO, medsebojnih pravicah in obveznostih ter navedbo koordinatorja DO, ki je osebni načrt pripravil.
43. člen
(ponovna ocena upravičenosti)
(1)
Vstopna točka po uradni dolžnosti vsakih pet let od izdaje odločbe iz 38. člena tega zakona izvede ponovno oceno upravičenosti. Vstopna točka na podlagi veljavne ocenjevalne lestvice iz 12. člena tega zakona izdela ponovno oceno upravičenosti in izda novo odločbo o upravičenosti do pravic.
(2)
Predlog za ponovno oceno upravičenosti lahko vloži tudi uporabnik, njegov pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije DO.
(3)
Pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Če nastanejo v stanju spremembe, zaradi katerih se določena pravica spremeni, ta sprememba učinkuje od sklenitve novega osebnega načrta dalje, razen v primeru pravice do denarnega prejemka. Če zaradi spremembe v stanju pride do prenehanja priznane pravice, pravica preneha z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju pravice.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, ko upravičenec uveljavlja pravico do denarnega prejemka in nastanejo spremembe v stanju, zaradi katerih pravica do denarnega prejemka preneha ali se spremeni, ta sprememba učinkuje od dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o spremembi ali prenehanju pravice do denarnega prejemka. Glede morebitnih preplačil se uporabljajo določbe 47. člena tega zakona.
(5)
Za izdajo nove odločbe v postopku ponovne ocene upravičenosti se smiselno uporabljajo določbe 35. do 38. člena tega zakona.
44. člen
(obveščanje)
(1)
Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni ves čas upravičenosti do pravic do DO.
(2)
Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe, ki bi lahko vplivale na upravičenost do pravice do DO:
-
začetek postopka za uveljavljanje drugih primerljivih pravic oziroma storitev in začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
-
izgubo lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;
-
prenehanje izpolnjevanja pogoja stalnega ali začasnega prebivališča;
-
nastanek razlogov za mirovanje pravice iz 13. člena tega zakona.
(3)
Koordinator DO mora ves čas trajanja pravice do DO po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe iz prejšnjega odstavka, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici do DO oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice do DO in obvestiti vstopno točko, ki v takem primeru začne postopek po uradni dolžnosti.
(4)
Vstopna točka v primeru iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena na novo odloči o pravici do DO z dnem nastanka spremembe.
(5)
Pri ugotavljanju sprememb se upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o primerljivih storitvah oziroma prejemkih iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
45. člen
(obveznosti ZZZS)
(1)
ZZZS upravičencu do denarnega prejemka izplačuje znesek iz prvega odstavka 17. člena tega zakona do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(2)
ZZZS upravičencu do začasnega denarnega prejemka izplačuje znesek iz prvega odstavka 17. člena tega zakona do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(3)
ZZZS oskrbovalcu družinskega člana iz 18. člena tega zakona obračuna in izplača delno plačilo za izgubljeni dohodek do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(4)
ZZZS ponudniku storitev e-oskrbe plača račun za zagotavljanje storitev e-oskrbe v roku 30 dni od prejema računa. V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izdanem računu ZZZS v tem delu račun v celoti ali delno zavrne.
46. člen
(uveljavljanje plačila storitev izvajalca DO)
(1)
Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna opravljene storitve največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo iz 38. člena tega zakona in skladno z osmim in devetim odstavkom tega člena.
(2)
ZZZS poleg storitev DO iz prejšnjega odstavka za posameznega uporabnika plača tudi opravljene in evidentirane druge storitve iz petega odstavka 14. člena tega zakona.
(3)
Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna tudi opravljene druge storitve iz 32. člena tega zakona, največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo iz 38. člena tega zakona in skladno z osmim in devetim odstavkom tega člena.
(4)
ZZZS poleg storitev DO iz prvega odstavka tega člena plača izvajalcu DO za posameznega uporabnika tudi opravljene, evidentirane in obračunane druge storitve iz 32. člena tega zakona.
(5)
Izvajalec DO ZZZS do desetega dne v mesecu izda račun za plačilo opravljenih, evidentiranih in obračunanih storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona v preteklem mesecu. Pravilno in pravočasno izstavljene račune ZZZS poravna v roku 30 dni od prejema popolnega računa, ki je izdan v skladu s šestim odstavkom tega člena. V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izdanem računu ZZZS v tem delu račun v celoti ali delno zavrne.
(6)
Ponudnik storitev e-oskrbe do desetega dne v mesecu za pretekli mesec izda račun v elektronski obliki za storitve e-oskrbe. Obvezni prilogi k prvemu računu, na katerem je zaračunan tudi enkratni strošek za namestitev opreme in vzpostavitev priključka, sta kopija pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe in prevzemni zapisnik. Ponudnik storitev e-oskrbe posamezno kopijo pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe priloži računu tudi ob spremembi pogodbe ali sklenitvi nove pogodbe.
(7)
Ne glede na tretji odstavek tega člena račune, ki jih izvajalec DO dostavi ZZZS v tekočem mesecu za storitve DO in druge storitve iz 32. člena tega zakona, opravljene pred več kot dvema mesecema, ZZZS zavrne, razen v primeru objektivnih razlogov za zamudo, ki jih ugotovita ZZZS in izvajalec DO skupaj, vendar najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
(8)
Pravila evidentiranja za vsako opravljeno storitev DO določi minister.
(9)
ZZZS določi navodila glede obračunavanja storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona, vsebino in obliko načina izmenjave obračunskih in drugih podatkov ter druga vprašanja v zvezi z obračunom in plačilom storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona.
47. člen
(povrnitev preplačil in neupravičeno zaračunanih storitev)
(1)
Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni imel pravice na podlagi odločbe iz 38. člena tega zakona, je dolžan prejeti znesek vrniti. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo iz 38. člena tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne.
(2)
ZZZS pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz prejšnjega odstavka pobota preveč izplačani denarni znesek z denarnim prejemkom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona in mu je potekel rok za plačilo. Šteje se, da pobot učinkuje z dnem, ko so se stekli pogoji zanj. ZZZS o uveljavljanju pobota obvesti uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana s pisnim obvestilom.
(3)
ZZZS pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska zaradi mirovanja pravice do denarnega prejemka v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona pobota preveč izplačani denarni znesek z denarnim prejemkom, do katerega ima uporabnik pravico na podlagi tega zakona in mu je potekel rok za plačilo. Šteje se, da pobot učinkuje z dnem, ko so izpolnjeni pogoji zanj. ZZZS o uveljavljanju pobota obvesti uporabnika s pisnim obvestilom.
(4)
Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.
(5)
Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v petih letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.
(6)
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima ZZZS prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev izplačanih denarnih sredstev iz naslova pravic na podlagi tega zakona, ki so bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
(7)
Potrdilo ZZZS o izplačilih denarnih sredstev iz naslova pravic do DO je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan ZZZS v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev na podlagi tega zakona ne vpliva.
(8)
Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev ZZZS posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer osebno ime, naslov, EMŠO in davčno številko.
(9)
Če izvajalec plačilnih storitev v Republiki Sloveniji s strani ZZZS nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v roku treh dni sporočiti ZZZS vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
(10)
Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz sedmega odstavka tega člena in pošlje podatke iz osmega in devetega odstavka tega člena ZZZS brezplačno.
IV. poglavje: VIRI FINANCIRANJA IN ZAVAROVANJE ZA DO
1. oddelek: Splošno
48. člen
(financiranje pravic do DO)
Pravice do DO iz tega zakona se financirajo iz naslednjih virov:
1.
prispevkov obveznega zavarovanja za DO;
2.
sredstev državnega proračuna in
3.
lastno udeležbo uporabnika.
49. člen
(vodenje denarnih sredstev)
(1)
ZZZS posluje preko računa ZZZS za obvezno zavarovanje za DO. ZZZS ima tudi druge podračune za prispevke obveznega zavarovanja za DO, katerih nadzornik je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).
(2)
ZZZS sredstva iz prejšnjega člena porablja izključno za namene, določene s tem zakonom.
(3)
ZZZS z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.
(4)
Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je razmerje med številom zaposlenih za obvezno zavarovanje za DO in številom vseh zaposlenih na ZZZS na zadnji dan preteklega meseca.
50. člen
(finančni načrt)
(1)
ZZZS opredeljuje svoje poslovanje na področju obveznega zavarovanja za DO s finančnim načrtom ZZZS, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, v katerem ločeno načrtuje prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za DO.
(2)
Nadzor nad namembnostjo rabe sredstev ZZZS za financiranje DO izvaja minister.
51. člen
(letno poročilo)
ZZZS pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in računovodstvo, v katerem ločeno poroča o obveznem zdravstvenem zavarovanju in obveznem zavarovanju za DO.
2. oddelek: Zavarovanje za DO
52. člen
(obvezno zavarovanje za DO)
(1)
Za DO se obvezno zavarujejo vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje na podlagi 54. člena tega zakona.
(2)
Obvezno zavarovanje za DO je socialno zavarovanje za zavarovane osebe, ki jih določa ta zakon, za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerim se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
53. člen
(obseg obveznega zavarovanja za DO)
(1)
Z obveznim zavarovanjem za DO se zagotovijo pravice do DO v skladu s tem zakonom in sredstva za izvajanje nalog ZZZS na podlagi tega zakona.
(2)
Stroški postopkov ugotavljanja upravičenosti in stroški postopkov uveljavljanja pravic do DO, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se krijejo iz sredstev državnega proračuna.
(3)
Stroški nalog koordinatorja DO, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se krijejo iz sredstev za DO.
54. člen
(zavarovane osebe za DO)
(1)
Zavarovane osebe za DO na podlagi tega zakona so zavarovanci za DO in njihovi družinski člani, če so dopolnili starost 18 let.
(2)
Zavarovanci za DO so zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisov.
(3)
Za družinske člane zavarovancev za DO iz prvega odstavka tega člena se štejejo družinski člani, ki so po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavarovane osebe za DO tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisov, mlajši od 18 let, ki so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi:
-
delovnega razmerja,
-
samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
-
opravljanja kmetijske dejavnosti ali
-
opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.
(5)
Ne glede na prvi odstavek tega člena niso vključene v obvezno zavarovanje za DO:
-
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med prebivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani ter
-
tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani.
(6)
Za prijavo, odjavo ali spremembo obveznega zavarovanja za DO se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za prijavo v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, je tudi zavezanec za prijavo v obvezno zavarovanje za DO.
(7)
Če ZZZS po uradni dolžnosti v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, odloči o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, hkrati odloči tudi o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO, če oseba izpolnjuje pogoje iz prvega do četrtega odstavka tega člena ter ni oseba iz petega odstavka tega člena.
(8)
Šteje se, da osebe, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ob dopolnitvi starosti 18 let pridobijo status zavarovane osebe tudi v obveznem zavarovanju za DO. Njihovo prijavo v obvezno zavarovanje za DO izvede ZZZS po uradni dolžnosti z vpisom v evidenco zavarovanih oseb za DO, če informacijski sistem to omogoča na avtomatiziran način, o čemer ZZZS izda odločbo.
55. člen
(zavezanci za plačilo prispevka za DO)
(1)
Zavezanci za plačilo prispevka za DO so zavezanci za plačevanje zdravstvenega prispevka za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zdravstvenega prispevka, ki se plačuje od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih.