na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Statut Univerze v Novem mestu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1219/2026 DATUM OBJAVE: 15.7.2026
VELJAVNOST: od 16.7.2026 / UPORABA: od 16.7.2026
RS 1219/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.7.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 23.7.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 1219/26
2026-01-1879
Na podlagi 23. člena Odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu (Uradni list RS, št. 23/26) in 28. člena Zakona o visokem šolstvu sta začasni Senat UNM na seji dne 3.7.2026 in Upravni odbor UNM na seji dne 7.7.2026 sprejela
Statut Univerze v Novem mestu
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
(položaj in ustanovitelj Univerze v Novem mestu)
(1)
Univerza v Novem mestu (v nadaljnjem besedilu: univerza) je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
(2)
Ustanoviteljica univerze je Republika Slovenija.
(slovnična oblika)
Izrazi v tem statutu, ki so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo nevtralno za moški in ženski spol.
(ime, oznaka in sedež univerze)
(1)
Ime univerze: UNIVERZA V NOVEM MESTU.
(2)
Skrajšano ime: UNM.
(3)
Ime v angleškem jeziku: University of Novo mesto.
(4)
Skrajšana označba imena v angleškem jeziku: UNM.
(5)
Sedež univerze je v Novem mestu.
(pečat univerze in njenih članic)
(1)
Univerza ima pečat okrogle oblike. Obris tvorita napisa v slovenskem in angleškem jeziku Univerza v Novem mestu in University of Novo mesto in sedež univerze. V sredini je grb Republike Slovenije.
(2)
Članica univerze ima pečat okrogle oblike. Obris tvorita ime univerze in ime ter sedež članice.
(3)
V sredini pečata je grb Republike Slovenije.
(4)
Uporaba in varovanje pečatov univerze in članice se uredi s pravilnikom.
(logotip in znak univerze)
(1)
Univerza ima logotip in znak, ki ju uporablja na vseh listinah univerze in na drugih sredstvih izražanja njene istovetnosti, kot so zastava, napisi, publikacije ipd.
(2)
Logotip in znak univerze ter način njune uporabe (enotna grafična podoba) se uredi s pravilnikom univerze.
II. POGLAVJE
AVTONOMIJA UNIVERZE
(avtonomija univerze)
Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
(uresničevanje avtonomije, zagotavljanje enakosti in varnega okolja)
(1)
Univerza uresničuje svojo avtonomijo tako, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, strokovno in umetniško delo ter podporne dejavnosti, zlasti s tem, da:
1.
omogoča svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja,
2.
samostojno ureja notranjo organizacijo in delovanje s statutom v skladu z zakonom,
3.
oblikuje strategijo razvoja univerze,
4.
oblikuje in sprejema študijske in znanstvenoraziskovalne programe, določa študijski režim in določa oblike in obdobja preverjanja znanja študentov,
5.
podeljuje strokovne in znanstvene naslove v skladu z zakonom ter podeljuje častne doktorate in nazive zaslužnih profesorjev,
6.
odloča o enotnih standardih članic univerze za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in soodloča o izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu s tem statutom oz. enotnimi standardi za izvolitve v nazive,
7.
izbira visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce za zasedbo delovnih mest univerze,
8.
voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statuti in drugimi akti,
9.
odloča o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,
10.
upravlja s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,
11.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, podzakonskimi akti, tem statutom in na njegovi osnovi sprejetimi drugimi akti.
(2)
Na univerzi je zagotovljena enaka obravnava ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
(3)
Prav tako je na univerzi prepovedano spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika neželenega besednega, nebesednega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
(4)
Drugo nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, cilj ali posledica česar je oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.
(5)
Univerza zagotavlja spoštovanje načela enakosti spolov pri izvajanju visokošolske dejavnosti ter ustvarja okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so v kakršnikoli vlogi vključene v procese visokošolske dejavnosti. Med osebe sodijo osebe, ki so zaposlene na univerzi ali na univerzi opravljajo pedagoško dejavnost na podlagi civilnopravnih pogodb, in osebe, ki na univerzi opravljajo študijske obveznosti.
(6)
Univerza zagotavlja spoštljivo, dostojno in varno okolje tudi za druge osebe, ki na univerzi opravljajo začasno ali občasno delo ali na njej izvajajo praktično usposabljanje študentov, ter za osebe, ki na univerzi opravljajo delo na podlagi civilnopravnih pogodb oziroma so kako drugače vključene v izobraževanje, delovni proces ali v siceršnjo dejavnost univerze. Univerza pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavlja spoštovanje načela enakosti spolov skladno s svojimi načrti za enakost spolov. Vsakdo ima pravico do varnega študijskega oziroma delovnega okolja z ničelno toleranco do spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja.
(7)
Pri sestavi organov, v katere se predstavnike voli, si univerza prizadeva spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov pri kandidaturi.
(8)
Univerza mora zagotavljati pogoje za varno in zdravo študijsko in delovno okolje za študente in zaposlene na univerzi v skladu z ustavo in drugimi pravnimi akti, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(9)
Univerza zagotavljanje pravic iz tega člena uredi v svojih internih aktih.
(prepoved političnega in verskega delovanja)
Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank in verskih organizacij.
(nedotakljivost univerzitetnega prostora)
Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo v svojstvu dela, ki ga opravljajo, nepovabljeni vstopiti v prostore univerze in njenih članic, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje.
III. POGLAVJE
DEJAVNOST IN NALOGE UNIVERZE
(dejavnosti in skupne naloge univerze)
(1)
Univerza prek svojih članic izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko delo, ustvarjalno delo na umetniškem področju in podporne dejavnosti. Seznam dejavnosti je v prilogi 1 statuta.
(2)
Članice lahko poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo tudi druge dejavnosti ter druge naloge in dejavnosti na podlagi javnih pooblastil.
(3)
Univerza lahko neposredno organizira izvajanje znanstvenoraziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov ter druge oblike in dejavnosti, povezane s prenosom znanja.
(4)
Univerza prek rektorata izvaja skupne naloge za vse članice, zlasti:
-
vzpostavlja in vzdržuje enotni informacijski sistem,
-
vzpostavi in vzdržuje karierni center,
-
vzpostavi in vzdržuje enotni knjižnični sistem, arhiv univerze in digitalni repozitorij,
-
organizira in izvaja skupne programe obštudijske dejavnosti na univerzi,
-
organizira interdisciplinarni študij,
-
spremlja in zagotavlja kakovost izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
-
koordinira in evidentira sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
-
upravlja z intelektualno lastnino univerze,
-
vzpostavi in skrbi za enoten protokol na univerzi,
-
vzpostavi in vzdržuje evidence (kadrovske, finančne, študentske in študijske ipd.),
-
izvaja nadzor nad poslovno-finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,
-
načrtuje in vodi investicije,
-
vzpostavlja in vodi centralne evidence premoženja univerze in članic,
-
koordinira in nadzoruje smotrno rabo in vzdrževanje prostorov ter opreme univerze in članic.
(tržne dejavnosti na članicah)
(1)
V skladu z zakonom, ki ureja delovanje univerze, in Odlokom o ustanovitvi Univerze v Novem mestu (Uradni list RS, št. 12/26; v nadaljevanju: odlok) lahko članica opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 1 statuta (tržna dejavnost).
(2)
Sredstva v okviru druge (tržne) dejavnosti se ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Pogoji in elementi za določitev vrednosti storitev in porabo sredstev (npr. šolnine, vrednost svetovalnih storitev) se urejajo s pravilniki.
IV. POGLAVJE
PRAVNA SPOSOBNOST, ODGOVORNOST IN ZASTOPANJE UNIVERZE
(pravna sposobnost in odgovornost članic)
(1)
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun.
(2)
Univerza se financira iz proračuna Republike Slovenije. Univerza sklepa pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe iz proračuna Republike Slovenije.
(3)
Članicam sredstva za izvajanje javne službe zagotavlja univerza. Pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe sklepajo članice z univerzo. Članica univerze ima svoj račun, na katerega neposredno pridobiva finančna sredstva.
(4)
Članice univerze so ustanovljene v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda in v pravnem prometu nastopajo v svojem imenu in za svoj račun.
(5)
Pri opravljanju prodaje blaga in storitev na trgu članice univerze uveljavljajo svojo pravno in poslovno sposobnost in nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, aktom o ustanovitvi in tem statutom, odgovarjajo pa z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem teh dejavnosti. Univerza in ustanovitelj za obveznosti članice univerze iz naslova opravljanja prodaje blaga in storitev na trgu ne odgovarjata.
(6)
Univerza in njene članice sredstva, pridobljena iz naslova izvajanja vseh svojih dejavnosti, vodijo skladno s predpisi, ki urejajo sistem enotnega zakladniškega računa.
(7)
Članice univerze lahko v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pri opravljanju dejavnosti iz 10. člena tega statuta samostojno vodijo postopke javnih naročil ter prevzemajo vse pravice in obveznosti iz tega naslova.
(8)
S tem statutom se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med univerzo in njenimi članicami glede izvajanja dejavnosti iz 10. in 11. člena.
(zastopanje univerze)
Univerzo zastopa in funkcijo poslovodnega organa opravlja rektor univerze.
V. POGLAVJE
SESTAVA IN ORGANIZACIJA UNIVERZE
(sestava univerze)
(1)
Univerzo sestavljajo članice. Članice univerze so fakultete in visoke strokovne šole, ki so med seboj enakopravne. Njihovo skupno delovanje usklajuje rektorat.
(2)
Za potrebe skupnega delovanja in uresničevanja poslanstva univerze senat univerze ustanovi skupne organizacijske enote univerze.
(3)
Univerza ima lahko tudi pridružene članice.
(4)
Pridružene članice so lahko visokošolski zavodi in druge pravne osebe, ki se v univerzo vključijo na podlagi sklepa senata univerze o pridruženem članstvu.
(članice univerze)
(1)
Članice univerze so:
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FEI, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Economics and Informatics
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za industrijski inženiring, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FINI, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Industrial Engineering
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za informacijske študije, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FIŠ, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Information Studies
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za organizacijske študije, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FOŠ, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Organizational Studies
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za poslovne in upravne vede, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FPUV, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Business and Management Sciences
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FS, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Mechanical Engineering,
-
Univerza v Novem mestu, Fakulteta za zdravstvene vede, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM FZV, ime v angleščini: University of Novo mesto, Faculty of Health Sciences,
-
Univerza v Novem mestu, Visoka šola za upravljanje podeželja, sedež: Novo mesto, skrajšano ime: UNM VUP, ime v angleščini: University of Novo mesto, Landscape Governance College.
(2)
Članice so organizirane v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda. V pravnem prometu članice univerze uporabljajo ime univerze skupaj z imenom članice univerze.
(preoblikovanje univerze)
(1)
Univerza se lahko preoblikuje z namenom izboljšanja organizacijske učinkovitosti, prilagajanja znanstvenim in pedagoškim potrebam ter krepitve sodelovanja med članicami.
(2)
Preoblikovanje lahko vključuje spremembe v notranji organiziranosti univerze, združevanje, delitev ali ustanovitev nove članice, spremembo statusa obstoječih enot ter druge oblike reorganizacije.
(3)
Odločitev o preoblikovanju sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov, ob soglasju upravnega odbora univerze.
(4)
V primeru združevanja ali prenehanja članice univerze mora biti zagotovljena kontinuiteta študijskih programov, pravic in obveznosti zaposlenih ter študentov.
(ustanavljanje in vključevanje članic)
(1)
Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon, ki ureja področje visokega šolstva, in ta statut, se lahko v okviru univerze kot nove članice ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole in raziskovalni ter drugi zavodi. V univerzo se lahko kot članice vključijo tudi obstoječe fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole oziroma raziskovalni zavodi.
(2)
Pobudo za ustanovitev nove članice univerze lahko podajo senat, rektor, posamezna članica univerze ali zunanja institucija v sodelovanju z univerzo.
(3)
Senat univerze odloča o ustanovitvi nove članice univerze z dvotretjinsko večino vseh članov, ob predhodnem soglasju upravnega odbora.
(dislocirane enote)
(1)
Univerza lahko ustanovi dislocirano enoto za namen izvajanja študijskih programov, raziskovalnega dela ali drugih dejavnosti izven kraja sedeža univerze oziroma sedeža članice univerze v Republiki Sloveniji in tujini.
(2)
Dislocirane enote se ustanovijo s sklepom senata univerze ob soglasju upravnega odbora univerze in po mnenju članice univerze, ki bo z enoto upravljala. Ustanovitev dislocirane enote šteje kot sprememba visokošolskega zavoda, h kateri si mora univerza pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji.
(3)
Dislocirana enota deluje kot organizacijska enota univerze ali članice univerze in nima statusa pravne osebe.
(4)
Univerza zagotavlja, da dislocirane enote delujejo v skladu z merili kakovosti, akreditacijskimi zahtevami in zagotavljanjem pogojev za študente ter zaposlene.
(prenehanje obstoja članice)
(1)
V okviru univerze članica preneha obstajati:
1.
če članica nima akreditiranih študijskih programov ali ne izpolnjuje naslednjih pogojev:
-
niso zagotovljeni materialni in finančni pogoji za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,
-
niso zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski in raziskovalni sodelavci ter strokovno-administrativni in tehnični delavci, potrebni za izvedbo programa.
2.
če se združi z dvema ali več obstoječimi članicami oziroma deli članic v novo članico in s tem nastane nova članica, ali se razdruži in s tem nastanejo nove članice, ali
3.
z izločitvijo ali z izstopom.
(2)
O prenehanju članice univerze zaradi neizpolnjevanja pogojev odloča senat z dvotretjinsko večino vseh članov senata na predlog rektorja, po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.
(3)
Sklep senata univerze o prenehanju članice univerze se posreduje ustanovitelju v nadaljnji postopek.
(skupne organizacijske enote univerze)
(1)
Univerza lahko ustanovi skupne organizacijske enote za izvajanje nalog, ki so potrebne za delovanje večine članic, npr:
-
zagotavljanje informacijskih virov in informacijske podpore,
-
zagotavljanje storitev s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
-
zagotavljanje storitev s področja financ in računovodstva,
-
zagotavljanje podpore s področja izvajanja projektov, varovanja intelektualne lastnine in prenosa tehnologij idr.,
-
zagotavljanje enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti na svojem področju.
(2)
Skupne organizacijske enote so lahko ustanovljene tudi za potrebe izvajanja nalog, dogovorjenih med univerzo in mednarodnimi organizacijami.
(ustanovitev in vodenje skupnih organizacijskih enot)
(1)
Skupno organizacijsko enoto univerze ustanovi senat univerze na predlog rektorja ali članic univerze.
(2)
Skupno organizacijsko enoto univerze vodi predstojnik, ki ga imenuje rektor. Ostala notranja organizacijska pravila in delovanje skupnih organizacijskih enot določi senat univerze s sklepom o ustanovitvi organizacijske enote.
(3)
Za usklajevanje dela med skupnimi organizacijskimi enotami in članicami univerze je odgovoren rektorat.
(pogoji za pridruženo članstvo)
(1)
Pridružena članica univerze je z dnem uveljavitve tega statuta Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.
(2)
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo tudi drugi visokošolski in drugi zavodi.
(3)
Zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen ter mora imeti kadre, prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.
(4)
Visokošolski zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz tretjega odstavka tega člena izvajati študijski program, ki ga ne izvaja nobena od članic univerze, in imeti zagotovljeno kadrovsko strukturo zaposlenih, ki ustreza zahtevam zakona, ki ureja visoko šolstvo, za univerzo.
(postopek pridružitve)
(1)
Pobudo za pridružitev lahko poda zavod, ki želi postati pridružena članica, ali rektor univerze. O sprejemu pridružene članice odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov, ob predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.
(2)
Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s pogodbo o pridruženem članstvu, ki jo v imenu univerze sklene rektor.
(3)
Pogodba o pridruženem članstvu določa zlasti:
-
trajanje pridruženega članstva,
-
obseg uporabe imena univerze s strani pridružene članice,
-
medsebojne finančne obveznosti,
-
način sodelovanja pri izobraževalni in raziskovalni dejavnosti,
-
način zastopanja pridružene članice v organih univerze in
-
pogoje za prenehanje pridruženega članstva.
(4)
Pridružena članica uporablja ime univerze, če in kolikor to dopušča pogodba o pridruženem članstvu.
(5)
Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica, smejo vsebovati ime Univerze v Novem mestu v zvezi »Pridružena članica Univerze v Novem mestu«, ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice. Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Novem mestu.
(pravice pridružene članice)
Pridružena članica sme:
-
uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,
-
po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,
-
sodelovati pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela članic univerze,
-
imenovati člana v senat univerze,
-
habilitirati svoje delavce pri pristojnih organih univerze po postopku in merilih, ki veljajo za visokošolske delavce univerze,
-
sodelovati pri mednarodnih projektih univerze oziroma članic univerze.
(prenehanje statusa pridružene članice)
Status pridružene članice preneha z izstopom ali izključitvijo na podlagi sklepa senata univerze, sprejetega z dvotretjinsko večino vseh članov, če ni s pogodbo o pridruženem članstvu določeno drugače.
VI. POGLAVJE
UPRAVLJANJE UNIVERZE
(organi univerze)
Organi univerze so:
-
rektor,
-
senat,
-
upravni odbor in
-
študentski svet.
(organi članic univerze)
Organi članic univerze so:
-
dekan,
-
senat,
-
akademski zbor in
-
študentski svet.
(volitve in imenovanje organov)
Podrobni postopki kandidiranja, volitev, imenovanja in razrešitev organov univerze in članic se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta senat in upravni odbor univerze.
(pristojnost in naloge rektorja)
(1)
Rektor vodi, predstavlja in zastopa univerzo ter opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
sklicuje in vodi seje senata univerze,
2.
imenuje prorektorje, ki jih potrdi senat univerze na predlog rektorja,
3.
imenuje glavnega tajnika univerze,
4.
na podlagi volitev imenuje dekana članice univerze,
5.
usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in razvojno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,
6.
s soglasjem senata univerze sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),
7.
najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju o delu univerze,
8.
promovira doktorje znanosti,
9.
podeljuje nagrade univerze in
10.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze.
(2)
Kot poslovodni organ rektor opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
predstavlja in zastopa univerzo v pravnem prometu,
2.
podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza z drugimi pravnimi subjekti,
3.
odloča o vlaganjih v sredstva ter o investicijah na univerzi in članicah, ki presegajo pooblastila dekanov, a niso večja od 1.000.000 €,
4.
odloča glede razpolaganja s premoženjem univerze in njenih članic do določene vrednosti, skladno s pravilnikom o upravljanju s stvarnim premoženjem univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze ob predhodnem soglasju senata univerze,
5.
odgovarja in skrbi za zakonitost poslovanja univerze in za izvrševanje njenih pravic in obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi, tem statutom in splošnimi pravnimi akti univerze,
6.
v skladu s sprejetim poslanstvom, vizijo in strategijo univerze in njenim finančnim načrtom vodi poslovanje univerze in usklajuje ter nadzira organizacijo dela univerze,
7.
sprejema splošne pravne akte univerze, ki urejajo poslovanje univerze in organizacijo njenega dela,
8.
samostojno odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v okviru rektorata univerze,
9.
po predhodnem soglasju ali na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v okviru članice univerze in o soglasjih za delo pedagoških delavcev zunaj univerze,
10.
določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi,
11.
odloča o zadevah materialne narave, ki niso v pristojnosti dekana članice,
12.
ima druga pooblastila in odgovornosti ter opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi univerze, tem statutom in splošnimi pravnimi akti univerze.
(3)
Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prorektorje, dekane članic ali glavnega tajnika univerze. V času daljše odsotnosti dekana ali glavnega tajnika rektor prenese pooblastila, ki jih je prenesel na dekana članice, na prodekana, ki ga je dekan imenoval za svojega namestnika v odsotnosti, oziroma na pomočnika glavnega tajnika, ki ga je imenoval za čas odsotnosti glavni tajnik.
(nadomeščanje rektorja)
Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev iz vrst visokošolskih učiteljev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom. Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti, če rektor v pisnem pooblastilu ne odloči drugače, iste pravice in dolžnosti kot rektor.
(posvetovalna telesa rektorja)
Posvetovalna telesa rektorja so:
-
kolegij, ki ga sestavljajo rektor, prorektorji, glavni tajnik univerze in drugi, ki jih lahko rektor po svoji presoji vabi na kolegij in
-
razširjeni kolegij, ki ga sestavljajo rektor, prorektorji, glavni tajnik univerze, dekani članic in drugi, ki jih lahko rektor po svoji presoji vabi na kolegij.
(pogoji za izvolitev rektorja)
(1)
Za rektorja javne univerze je lahko izvoljen redni profesor, ki je vključen v pedagoški in raziskovalni proces na univerzi in izpolnjuje druge pogoje, določene s statutom univerze. Rektor je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom.
(2)
Rektor je izvoljen za dobo štirih let. Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.
(izvedba volitev rektorja)
(1)
Rektorja izvolijo na splošnih in neposrednih volitvah tri skupine volivcev, in sicer:
-
visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolski sodelavci in drugi sodelavci pri pedagoškem procesu, ki so zaposleni na univerzi oziroma njeni članici vsaj v obsegu 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa,
-
študenti,
-
drugi delavci, ki so zaposleni na univerzi oziroma njeni članici vsaj v obsegu 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa.
(2)
Skupine volivcev imajo različne uteži pri seštevanju glasov, tako da imata skupina študentov in skupina drugih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov.
(3)
Volitve potekajo sočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov vseh veljavnih glasov.
(4)
Če senat univerze ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni prejel 50 odstotkov vseh veljavnih glasov plus en glas, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.
(5)
V drugem krogu je za rektorja izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino vseh veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov, se rektorja izmed obeh kandidatov izbere z žrebom.
(6)
Vsak volilni upravičenec ima na volitvah samo en glas. Podrobnejši postopek volitev se določi v pravilniku.
(razpis volitve za rektorja)
(1)
Senat univerze 8 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.
(2)
Kandidata za rektorja lahko v roku 30 dni od začetka postopka predlaga senat članice.
(3)
Volilna komisija objavi listo kandidatov po poteku roka za prijavo kandidatov.
(pogodba o zaposlitvi rektorja)
Pogodbo o zaposlitvi z novoizvoljenim rektorjem podpiše predsednik upravnega odbora univerze.
(prenehanje mandata in razrešitev rektorja)
(1)
Rektorju preneha mandat z odstopom, prenehanjem delovnega razmerja ali razrešitvijo.
(2)
O razrešitvi odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov senata.
(predčasno prenehanje funkcije rektorja)
(1)
Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega od prorektorjev ali članov senata iz vrst visokošolskih učiteljev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge.
(2)
Novoizvoljeni rektor nastopi mandat z naslednjim 1. oktobrom.
(prorektorji)
(1)
Rektor lahko predlaga senatu univerze v imenovanje do štiri prorektorje. Področje delovanja posameznega prorektorja določi rektor ob predlogu za njegovo imenovanje. Področje dela posameznega prorektorja se lahko med mandatom spremeni, za kar je potrebno soglasje senata.
(2)
Mandat prorektorja je vezan na mandat rektorja.
(3)
Prorektor je lahko samo visokošolski učitelj z izvolitvijo vsaj v naziv docent. Prorektor praviloma ne sme biti zaposlen na članici, s katere prihaja rektor.
(4)
Za predčasen potek mandata prorektorja se smiselno uporabljajo določbe o predčasnem poteku mandata rektorja.
(pomočnik rektorja)
(1)
Rektor lahko za splošno pravno področje, finančno področje ter po potrebi tudi za druga strokovna področja imenuje enega ali več pomočnikov in jim določi naloge s sklepom o imenovanju.
(2)
Za pomočnika rektorja je lahko imenovan, kdor ima:
-
najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven izobrazbe (Slovensko ogrodje kvalifikacij – SOK),
-
izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-
vsaj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,
-
znanje vsaj enega svetovnega jezika.
(3)
Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.
(sestava senata univerze)
(1)
Senat univerze je najvišji strokovni organ univerze.
(2)
Člane senata univerze iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma raziskovalcev izvolijo senati članic, tako da ima vsaka članica po dva predstavnika, vsaka pridružena članica pa po enega predstavnika.
(3)
Vsi tako izvoljeni predstavniki morajo imeti najmanj naziv docenta oziroma znanstvenega sodelavca in morajo biti na univerzi ali članicah zaposleni v skupnem obsegu vsaj 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa.
(4)
Po položaju je član senata univerze rektor univerze.
(5)
Člani senata univerze so tudi predstavniki študentskega sveta univerze. Študenti imajo v senatu najmanj petino članov. Za študente ne velja pogoj iz tretjega odstavka tega člena. Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika prve stopnje študija ali enovitega magistrskega študija.
(mandat članov senata univerze)
Mandat članov senata univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je štiri leta. Mandatna doba članov senata univerze iz vrst študentov pa eno leto.
(pristojnosti senata univerze)
Senat univerze:
1.
sprejme in uresničuje poslanstvo, vizijo in strategijo razvoja univerze,
2.
sprejema strateške odločitve o izobraževalnem, znanstvenoraziskovalnem in umetniškem delu,
3.
na predlog senata članice sprejme študijske programe in spremembe njihovih obveznih sestavin,
4.
na predlog senatov članic sprejema razpise za vpis v študijske programe, pri čemer število razpisanih vpisnih mest za posamezni študijski program ne sme biti nižje od števila študentov, ki so prvič vpisani na ta študijski program v tekočem študijskem letu, razen če članica, ki program izvaja, to sama predlaga,
5.
določa vsebino in obliko diplom univerze, ki jih podeljujejo članice univerze,
6.
sprejme okvirni študijski koledar univerze, po katerem se ravnajo članice univerze,
7.
sprejme letni program dela univerze,
8.
sprejme letno poročilo o delu univerze,
9.
spremlja kakovost izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter sprejme letno samoevalvacijsko poročilo univerze, ki vključuje ukrepe za izboljšave,
10.
določa pogoje in merila članic za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
11.
voli visokošolske učitelje v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika,
12.
imenuje člane svojih komisij in člane drugih komisij univerze, katerih sestava ni določena s statutom,
13.
odloča o priznanjih, častnih nazivih in nagradah univerze,
14.
obravnava vprašanja študentskega sveta univerze,
15.
sprejme poslovnik o svojem delu in druge splošne pravne akte, potrebne za izvajanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
16.
skupaj z upravnim odborom univerze v enakem besedilu sprejema statut univerze in njegove spremembe ter odloča o ustanovitvi in položaju organizacijskih enot,
17.
odloča o odvzemu znanstvenega naslova doktor znanosti in umetniškega naslova doktor umetnosti,
18.
na predlog senata članice potrdi dispozicije doktorskih disertacij in
19.
opravlja druge naloge v skladu z zakoni, podzakonskimi akti, aktom o ustanovitvi univerze, tem statutom in drugimi splošnimi pravnimi akti univerze.
(delovanje senata univerze)
(1)
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih po potrebi in po svoji presoji sklicuje rektor univerze, ki je predsednik senata po funkciji in jih tudi vodi.
(2)
Sklic seje senata univerze lahko zahtevata tudi vsaj dve članici, upravni odbor univerze ali študentski svet univerze. V takšnih primerih rektor univerze sejo senata univerze skliče najkasneje v štirinajstih dneh od prejema predloga in gradiva za sejo.
(3)
Senat univerze je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov senata.
(4)
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.
(5)
Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom ali drugim splošnim pravnim aktom univerze določeno drugače.
(6)
Natančnejše delo senata univerze ureja poslovnik o delu senata univerze, ki ga sprejme senat univerze.
(soglasje upravnega odbora univerze k finančnim odločitvam senata)
Odločitve senata, ki imajo finančne posledice, ki so višje od načrtovanih s finančnim načrtom univerze, ali v njem niso predvidene, senat sprejme po predhodno pridobljenem soglasju upravnega odbora univerze.
(delovna telesa senata univerze)
(1)
Senat ima komisije za:
-
izobraževanje,
-
raziskovalno in razvojno delo ter inovacije,
-
habilitacije,
-
mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
-
kakovost,
-
študentske zadeve,
-
etiko v raziskavah, ki vključujejo delo z ljudmi,
-
priznanja in nagrade.
(2)
Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije.
(3)
Sestavo in število članov komisij, njihove naloge in pooblastila, določi senat s sklepom o ustanovitvi, v kolikor niso določene s tem statutom. Mandat članov komisij je vezan na mandat senata.
(4)
Delovanje komisij ureja poslovnik senata.
(5)
O morebitnih pritožbah zoper odločitve komisij odloča senat univerze, razen če pritožba ni dovoljena.
(komisija za izobraževanje)
(1)
Komisija za izobraževanje obravnava vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in izvedbo dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, in sicer:
-
oblikuje enotne standarde in normative za organizacijo in izvedbo pedagoškega procesa, ki bodo v optimalni meri omogočali večjo kakovost in boljše študijske izide diplomantov,
-
pripravlja izhodišča za letni študijski koledar,
-
pripravlja izhodišča za načrtovanje in spremljanje osebnih letnih delovnih načrtov pedagoških delavcev,
-
oblikuje izhodišča za vsakoletni razpis za vpis in organizacijo le tega,
-
oblikuje izhodišča za enotne standarde in normative pri vseh oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja,
-
opravlja druge naloge po odločitvi pristojnih organov oziroma naloge, ki jih določijo neposredno drugi interni pravni akti univerze.
(2)
Sestavljajo jo prorektor, zadolžen za področje izobraževanja, ki je predsednik komisije, in prodekani članic, zadolženi za študijske zadeve.
(komisija za raziskovalno in razvojno delo ter inovacije)
(1)
Komisija za raziskovalno in razvojno delo ter inovacije obravnava vprašanja, povezana z znanstvenoraziskovalnim delom in inovacijami na univerzi, in sicer:
-
spremlja razvoj znanstvenega in raziskovalnega ter inovacijskega dela ter kadra na znanstvenih področjih fakultet,
-
pripravlja predloge programov znanstvenega in raziskovalnega dela ter jih posreduje senatu univerze,
-
usklajuje in spremlja prijave raziskovalnih programov in projektov na univerzi,
-
nadzira uresničevanje raziskovalnih programov in projektov na univerzi,
-
spremlja sistem zagotavljanja kakovosti na znanstvenem in raziskovalnem področju,
-
obravnava predloge internih pravnih aktov in drugih dokumentov s področja znanstvenega in raziskovalnega ter inovacijskega dela in jih posreduje senatu univerze,
-
oblikuje mnenje o ustreznosti znanstvenih in raziskovalnih podlag pri obravnavi predlogov za akreditacijo študijskih programov,
-
predlaga senatu univerze ustanovitev nove organizacijske enote na znanstvenem in raziskovalnem področju,
-
opravlja druge naloge po odločitvi pristojnih organov oziroma naloge, ki jih določijo
neposredno drugi interni pravni akti univerze.
(2)
Sestavljajo jo prorektor, zadolžen za področje znanstvenoraziskovalnega in inovativnega dela, ki je predsednik komisije, in prodekani članic, zadolženi za raziskovalno dejavnost (oz. predsedniki komisij članic za raziskovalno dejavnost).
(komisija za habilitacije)
(1)
Komisija za habilitacije:
-
oblikuje predlog enotnih pogojev in meril članic univerze za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,