Nalaganje dokumenta...
Tehnični pravilnik o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-57/2014, stran 237 DATUM OBJAVE: 10.1.2014
RS 3-57/2014
57. Tehnični pravilnik o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
Na podlagi 1. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 111/13), 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB, 44/12 in 19/13) in 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 37/09 – UPB1, 44/12) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 21. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
(področje uporabe in obvezna uporaba drugih predpisov)
(1)
S tem pravilnikom se urejata tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih ter padavinskih vod na območju Občine Zagorje ob Savi.
(2)
Določila tega pravilnika se morajo upoštevati pri upravnih postopkih, načrtovanju, projektiranju, gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih objektov, stavb ter naprav, komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega sistema ter tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na kanalizacijski sistem.
(3)
Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi:
-
vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
-
slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika,
-
organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.
(opredelitev kanalizacijskih sistemov po namenu in obsegu uporabe)
(1)
Kanalizacijski sistemi so objekti, naprave in omrežja, namenjeni zbiranju in odvajanju odpadnih in padavinskih vod z določenega območja v naprave za čiščenje odpadnih voda ali v naravni odvodnik padavinskih vod. Po namenu uporabe se delijo na javne kanalizacijske sisteme in zasebne kanalizacijske sisteme. Po namenu odvajanja je lahko kanalizacijski sistem mešan, če se po kanalizacijskem sistemu odvajata odpadna in padavinska voda skupaj, ter ločen, če se v kanalizacijski sistem odvaja komunalna odpadna voda ločeno od padavinske vode, ki se odvaja po posebni cevi v naravni odvodnik ali pa v ponik.
(2)
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3)
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
(4)
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
(sestavni deli kanalizacijskih sistemov)
Sestavni deli kanalizacijskih sistemov so:
-
javno kanalizacijsko omrežje in objekti na omrežju (jaški, padavinski požiralniki, lovilci peska, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob, lovilci olja, črpališča, razbremenilniki, združitveni objekti, zadrževalni bazeni, regulacijski objekti telemetrijske postaje, nadzorni centri), ter objekti in naprave za čiščenje odpadne vode (komunalne čistilne naprave, male komunalne čistilne naprave od 50 do 2000 PE). Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. So praviloma v lasti Občine Zagorje ob Savi, z njimi pa upravlja izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Zagorje ob Savi.
-
zasebna kanalizacija, kanalizacijski priključki, obstoječe greznice, male čistilne naprave do 50 PE(MKČN) in nepretočne greznice kot sestavni del objekta, so v lasti in upravljanju uporabnika.
II. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO
(zavezujoča osnovna izhodišča)
Kanalizacijski sistem mora biti projektiran in grajen tako, da zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode ob najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obratujočega osebja, zaščito odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko preobremenitvijo, zaščito podtalnice, zagotovitev primerne zmogljivosti kanalizacije in naprav za čiščenje, zagotovitev varnih delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in vzdrževanje ter nadzorovanje, statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost, ter omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost.
(izbira vrste sistema)
Izbira vrste sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske vode po namenu odvajanja je odvisna od vrste sistema, ki na določeni aglomeraciji že obstaja, od zmogljivosti in kakovosti naravnega odvodnika, vrste dotokov v sistem, potrebe po čiščenju, topografije zemljišča, obstoječih čistilnih naprav ter drugih lokalnih pogojev.
(geomehanske raziskave)
V fazi projektiranja je potrebno z geomehanskimi raziskavami pridobiti podatke o obtežbah kanalov in objektov na njih, nevarnosti drsin, posedanju, toku in gladini podtalnice, obremenitvah bližnjih objektov in cest, poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo) ter na podlagi izsledkov določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice cevi ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov. Od pristojnih vodnogospodarskih služb je potrebno pridobiti podatke o nivojih in pogostostih poplav ter biološkem in hidrološkem stanju vodotoka.
(projektne osnove)
(1)
Osnovo za dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za čiščenje odpadne in padavinske vode predstavljata količina in kakovost odvedene vode. Pri sušnemu odtoku predstavlja količina odpadne vode osnovo za dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema. Količina sušnega odtoka se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in normirane porabe vode v višini 150 l/os/dan za prebivalce in 50 l/os/dan za zaposlene. Količina tehnološke odpadne vode in odpadne vode iz obrti se določi na podlagi merjenih ali ocenjenih vrednosti iz porabe vode. Količina tuje vode se upošteva kot 100 % sušni odtok ali kot specifična infiltracija zemljišča 0,10-0,15 l/s/ha. Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka in navadno znaša 1/8–1/18 dnevne potrošnje. Pri hidravličnem dimenzioniranju padavinske in mešane kanalizacije se mora upoštevati pogostnost nalivov iz tabele 1.
(2)
Intenzivnost in trajanje naliva za posamezno območje se določi tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka se določi glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča. Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) ali akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Kanalizacija mora biti načrtovana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja.
Tabela 1: Upoštevane pogostosti pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov (po standardu SIST EN 752-2)
+------------------------+----------------------+---------------+ |Pogostost nalivov 1 (1 |Kraj |Pogostost | |x v »n« letih) | |poplav 1 (1 x v| | | |»n« letih) | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 v 1 |Podeželje |1 v 10 | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 v 2 |Stanovanjska območja |1 v 20 | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 v 2 |Mestni centri, |1 v 30 | | |industrijska in obrtna| | | |območja | | | |s preskusom | | | |poplavljanja | | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 v 5 |Mestni centri, |1 v 30 | | |industrijska in obrtna| | | |območja brez | | | |preskusa poplavljanja | | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 v 10 |Podzemni prometni |1 v 50 | | |objekti, podvozi | | +------------------------+----------------------+---------------+ |1 Pri nalivih ne sme | | | |priti do preobremenitve | | | +------------------------+----------------------+---------------+
(hitrosti odpadne vode v cevi)
Najmanjša dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,4 m1/s pri sušnem pretoku. Največja dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m1/s. Občasno je ta hitrost lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.
(globine cevi)
Najmanjša začetna globina kanalov za odpadno vodo mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov gravitacijsko odvajanje in znaša 1,20 m. Najmanjša začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in znaša 0,80 m. Pri projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu terena. Najmanjši padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem najmanjših dovoljenih hitrosti in morajo preprečevati odlaganje in zastajanje trdnih delcev. Če to ni mogoče, je treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje kanalov.
(premeri cevi)
(1)
Cevi javne kanalizacije se označujejo v mm (DN), kar pomeni nazivni notranji premer cevovoda, in so standardnih dimenzij: 150, 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400. Premer cevi kanalizacije se določi na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in najmanjše možnosti zamašitve. Najmanjši premer cevi javne kanalizacije znaša 150 mm. Najmanjši premer cevi tlačnih vodov iz črpališč znaša 80 mm. Ustreznost dimenzij cevi kanalizacije je treba dokazati s hidravličnim računom, pri katerem se za največje vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:
-
kanal za odpadno vodo – do 50 % polnitev pri največjem sušnem odtoku,
-
kanal za padavinsko vodo – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,
-
kanal mešanega tipa – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.
(2)
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo cevi, ki:
-
zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim, biološkim in drugim vplivom,
-
so izdelane vključno s tesnili iz materialov, ki v stiku z odpadno vodo ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti,
-
zagotavljajo stabilnost in funkcionalnost cevovoda minimalno 50 let,
-
so v skladu s projektno dokumentacijo,
-
so standardnih dimenzij (DN), kar pomeni nazivni notranji premer glede na notranji premer cevovoda,
-
so bile dane v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih,
-
zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 1610.
(mehanski vplivi na cevi)
Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene tako, da so zaščitene pred mehanskimi vplivi kot so obtežbe, vibracije, posedanje tal. Kanalizacija za odpadne vode šteje za najbolj globoko zakopani komunalni vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko vgrajene po principu prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop s strojem z orodjem za izkop s širino najmanj 40 cm. Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna poznejša intervencija z izkopom, morajo biti cevi kanalizacije položene v prehodnih kolektorjih ali kinetah. Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji kanala. S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti pred porušitvijo po veljavnih standardih. Najmanjša nazivna obodna togost ostenja cevi mora znašati SN 8 kN/m2. Cevi morajo biti izdelane po standardu EN 1401-1.
(dostopnost in varovanje)
Objekti in naprave javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti projektirani in izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Vse naprave in objekti na omrežju se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar se posebej določi v tehnični dokumentaciji.
(vgrajeni materiali)
(1)
Material, iz katerega je izdelano ostenje cevovodov, mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material, iz katerega so izdelane cevi, se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki mora znašati najmanj 50 let.
(2)
Za gradnjo novih ter obnove obstoječih kanalizacij je dovoljeno uporabiti naslednje materiale:
-
za odvod odpadne vode in mešano kanalizacijo: se do dimenzije cevi DN 250 uporabi polivinil klorid, polietilen, armirani poliester (GRP in CC GRP), nodularna litina, keramika, jeklo, za cevi DN 300 in več se uporabi armirani poliester (GRP in CC GRP), nodularna litina, keramika,
-
za odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno uporabiti tudi betonske cevi z integriranim tesnilom.
(križanja)
(1)
Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi kanalizacija poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma lahko znaša kot prečkanja osi kanalizacije in drugega podzemnega voda največ 45°.
(2)
Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi, obvezno pa to velja za vodovodno napeljavo.
(vertikalni odmiki)
(1)
V primerih, ko vodovod poteka pod kanalizacijo, mora biti vodovodna cev vgrajena v zaščitno cev, ustji zaščitne cevi pa morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m. V primeru možnosti nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, 0,8 m na vsako stran. Vertikalni odmik ne sme biti manjši od 0,4 m.
(2)
V primeru, ko vodovod poteka nad kanalizacijo, na vodoprepustnem zemljišču, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi pa odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 2 m. Vertikalni odmik ne sme biti manjši od 0,4 m.
(horizontalni odmiki)
(1)
Odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.