TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 58 Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) je bil v neskladju z Ustavo.   Odločitev iz 1. točke izreka se izvrši na način, določen v 31. točki obrazložitve te odločbe.

Prostorski izvedbeni akti so podzakonski predpisi oziroma splošni pravni akti lokalnih skupnosti.     Zakonodajalec ima ustavno pooblastilo, da z zakonom določi ureditev in pristojnosti sodišč, med katere spada tudi določitev pristojnosti sodišč za upravnosodno varstvo. Vendar pa to ne pomeni, da ima zakonodajalec pri določanju pristojnosti sodišč povsem proste roke, saj mora pri oblikovanju pravnih določb spoštovati Ustavo. Ta določa temeljna pravila, ki urejajo položaj in razmerja med nosilci posameznih funkcij državne oblasti. Z zakoni je mogoče to ustavno materijo le natančneje razčleniti in določiti, ni pa mogoče uvajati mehanizmov nadzora in ravnotežij, ki jih v temeljih ne predvideva že Ustava.   Iz ustavno opredeljenih pristojnosti Ustavnega in Upravnega sodišča je razvidno, da je ustavodajalec nadzor nad pravnimi akti izvršilno-upravne veje oblasti razdelil med ta dva organa sodne oblasti. Upravnemu sodišču je v okviru varstva ustavnosti in zakonitosti zaupan nadzor nad zakonitostjo posamičnih aktov, medtem ko je presoja ustavnosti in zakonitosti splošnih upravnih aktov po Ustavi pridržana Ustavnemu sodišču. Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov lokalnih skupnosti s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo. Odklonitve uporabe podzakonskega predpisa ali drugega splošnega akta ni mogoče enačiti z razveljavitvijo ali odpravo takega predpisa. Pristojnost, da podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt izloči iz pravnega reda, je po veljavni ustavni ureditvi pridržana izključno Ustavnemu sodišču.