TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki spremeni tako, da se tožniku prisodi še razlika do 10.547,28 EUR, torej se odškodnina iz tč. II. zviša za 6900 EUR z obrestmi od 5000 EUR od 9. 5. 2019 dalje in od 5000 EUR od 4. 2. 2020 dalje do plačila;

II. Odločitev o stroških v tč. IV. in V. se spremeni tako, da mora toženka tožniku povrniti 639,32 EUR pravdnih stroškov, v proračun R Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, pa mora plačati 1233,28 EUR, oboje v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila

III. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Toženka mora v proračun R Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, povrniti 242,50 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Delo gozdnega sekača je rizično in nevarno, nevarnost za poškodbe je večja, saj vseh dejavnikov v naravnem okolju, kjer se odvija tudi na strmih in zaraščenih ter zdrsljivih pobočjih, ni mogoče imeti stalno pod nadzorom. Podiranje drevja, izdelava gozdnih asortimentov, spravilo, nakladanje, razkladanje in prevoz gozdnih asortimentov ter dela pri skladiščenju lesa se uvršča med dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare.

Ugotovljeno je oz. ni sporno, da je tožnik uporabljal vsa ustrezna zaščitna sredstva. Drugega v zvezi z njegovim ravnanjem pa konkretno ni znanega nič. Za delno razbremenitev obveznosti objektivno odgovorne osebe leži dokazno breme na slednji, torej na toženi stranki. Ta je zgolj navedla, da je tožnik narobe stal. Kje točno, kje konkretno je stal in kje bi moral, ni nič ugotovljeno, torej nič dokazano, glede domnevnega pomanjkljivega umikanja tudi ne.

Toženka je, kot že omenjeno, navedla oz. naštela pravila dolžnostnega ravnanja gozdnih sekačev, ki niso sporna, vendar pa pravzaprav le pavšalno navedla, da jih je tožnik vse prekršil (da je bil napačno postavljen, da ni preveril možnosti za umik...). Sodišče prve stopnje je napačno to obrambo sprejelo, ker "je tožnik ni izpodbil". Tožniku tega ni bilo treba izpodbijati, pač pa toženki dokazovati, ne le zatrjevati.